Jedro

Sodišče je namreč upoštevalo, da sta mesečna dohodka staršev primerljiva, kar pa še nujno ne pomeni, da bosta oba starša zavezana k plačevanju enake višine preživnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog, s katerim je predlagatelj predlagal znižanje preživnine, ki jo je dolžan plačevati za hčerko A. A. na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova z dne 16. 4. 2019, ki v skladu z obvestilom o uskladitvi preživnine znaša 228,38 EUR, na znesek 100,00 EUR (točka I. izreka) ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (točka II. izreka).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagatelj zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče pravilno uporabilo materialne določbe pri odločanju in izvedlo vse potrebne dokaze, vendar je po mnenju predlagatelja te dokaze zmotno ocenilo oziroma presodilo. Sodišče je presodilo, da ni bistveno porušeno ravnovesje med zmožnostmi obeh staršev in potrebami preživninskega upravičenca in ocenilo, da mesečne potrebe mladoletnega otroka znašajo 400,00 EUR in da je predlagatelj zmožen glede na svoje dosedanje dohodke plačevati preživnino kot je odločeno z izvršilnim naslovom. S takim zaključkom se ne strinja, ker meni, da obstajajo na njegovi strani bistveno zmanjšane zmožnosti glede plačevanja preživnine za mladoletnega otroka. Sodišče je prezrlo, da se je predlagatelju za polovico znižal mesečni dohodek ob zamenjavi zaposlitve in je sedaj zaposlen v Gornji Radgoni, v podjetju V. in prejema mesečni dohodek od 880,00 do 900,00 EUR mesečno, medtem ko je prej prejemal dohodek v višini od 1.800,00 do 2.100,00 EUR in takrat bil zmožen plačevati preživnino v višini 228,38 EUR. Ko pokrije vse svoje obveznosti mu ostane cca. 100,00 EUR za preživetje, kar posledično ogroža njegovo preživljanje in preživljanje drugih članov družine. Predlagatelju se je rodil sin B. B., ... 2022 in je dolžan preživljati še njega. Sodišče je očitno zmotilo, da ima predlagatelj večjo kreditno obveznost za nakup osebnega vozila znamke VW Touran, a je prezrlo, da je leasing pogodbo sklenil v času, ko je bil redno zaposlen v Avstriji in prejemal višji mesečni dohodek, kar mu poleg plačila preživninske obveznosti do 1. 8. 2022 ni predstavljalo nobenega finančnega problema. Nadalje predlagatelj še navaja, da je sodišče v celoti sledilo le izpovedbi in dokazom nasprotne udeleženke in zmotno ocenilo, da potrebe mladoletnega otroka A. A. znašajo 400,00 EUR mesečno, saj so močno pretirane. Meni, da 300,00 EUR mesečno zadošča za pokrijte vseh nujnih potreb kamor spada otroški vrtec 150,00 EUR, hrana 70,00 EUR, vsi ostali stroški kot so obutve, obleke, skupaj 40,00 EUR, strošek frizerja, pralnih in čistilnih sredstev 40,00 EUR, strošek zdravil pa ni mogoče šteti med nujne mesečne potrebe, ker jih ne potrebuješ vsak mesec, enako velja za knjige, igrače ter obiske raznih predstav. Treba se je ravnati racionalno in otroku nuditi tiste stvari, ki so res nujno potrebne za njegov telesni in duševni razvoj in to v okviru zmožnosti obeh preživninskih zavezancev. Sodišče je pravilno zaključilo, da sta mesečna dohodka obeh staršev primerljiva, a je nelogično, da je njega obvezalo k višji preživnini, saj je nasprotna udeleženka izpovedala, da je zmožna mesečno prispevati le 100,00 do 150,00 EUR za potrebe otroka. Zato meni, ker je v enakem materialnem položaju z nasprotno udeleženko, da bi moralo slediti njegovemu predlogu za znižanje preživnine. Nelogičen je zaključek sodišča, da ima predlagatelj možnost po dodatnem dohodku, za razliko od nasprotne udeleženke. Tudi nasprotna udeleženka je zdrava in zmožna za vsakršno delo. In če meni, da so potrebe otroka višje in mu je pripravljena nuditi več kot je zmožna, si je dolžna tudi ona priskrbeti dodatno delo. Ne pa, da je sodišče to razliko naložilo predlagatelju. Kot je razvidno iz podatkov v spisu, sta mesečne dohodka obeh preživninskih upravičencev enaka, oba skrbita še za enega mladoletnega otroka, zato meni, da obstojijo zakonski pogoji za znižanje preživnine na znesek 150,00 EUR mesečno.

3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene očitke ter se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z določbo 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca na podlagi katerih je bila preživnina določena. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine je porušeno vrednostno razmerje med pravno odločilnimi okoliščinami: zmožnostmi preživninskih zavezancev (obeh staršev otroka) in potrebami otroka. Sodišče prve stopnje je obstoj spremenjenih okoliščin, ki morajo biti podane za vnovično ugotavljanje vseh pravno relevantnih dejstev za odločitev o preživninski obveznosti, ugotovilo. Zaključilo je, da bistveno spremenjene okoliščine predstavljajo tako razmere na strani predlagatelja, nižja plača, dolžnost preživljanja še enega mladoletnega otroka, na strani mladoletne hčerke (ob določitvi preživnine je bila stara 8 mesecev, sedaj je stara skoraj 5 let) ter na strani matere (rojstvo še enega otroka).

6. Sodišče je v nadaljevanju na podlagi skupne dokazne ocene ugotovilo dejstva, na podlagi katerih je sprejelo zaključke o potrebah mladoletne hčerke B. B. in zmožnostih obeh staršev, in sicer tako z vidika ali je sploh prišlo do spremembe potreb mladoletne hčerke kot upravičenke ter zmožnosti staršev ter v nadaljevanju do kakšne spremembe relevantnih dejavnikov je prišlo (določbe 189. in 190. člena DZ).

7. Sodišče druge stopnje v okviru uradnega pritožbenega preizkusa ter v okviru pritožbene graje ugotavlja, da ima sklep potrebne razloge o vseh pravno relevantnih dejstvih in ga je zato mogoče pritožbeno preizkusiti. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče zmotno ocenilo izvedene dokaze, pri čemer pritožba izrecno graja oceno mesečnih potreb mladoletne hčerke ter oceno zmožnosti predlagatelja glede plačevanja preživnine, v višini kot izhaja iz dosedanjega izvršilnega naslova.

8. V oceni preživninske zmožnosti predlagatelja, kot jo je napravilo sodišče in razloge zanjo navedlo v točki 9 obrazložitve, je upoštevalo predlagateljevo mesečno plačo v višini 880,00 EUR do 900,00 EUR kot tudi dejstvo, da preživlja še enega mladoletnega otroka. Bistveni pritožbeni očitek glede njegovih preživninskih zmožnosti je, da mesečne preživnine v višini 228,38 EUR ni sposoben plačevati, pri čemer izpostavlja tudi da je sodišče „zmotilo“ to, da ima predlagatelj večjo kreditno obveznost za nakup osebnega vozila. Tudi ti pritožbeni očitki, s katerimi predlagatelj izraža nestrinjanje z dokazno oceno, niso utemeljeni. Sodišče je v točkah 9 in 10 utemeljilo zakaj strošek kredita oziroma leasing obroka za avtomobil Volkswagen Touran v znesku 240,00 EUR na mesec, ne predstavlja okoliščine, ki bi bi lahko vplivala na znižanje preživnine. Sodišče druge stopnje dodaja, da takšen zaključek potrjuje tudi sodna praksa iz katere izhaja, da odplačevanje kreditov ni tako pomembno kot je pomembno plačilo sredstev za preživljanje otroka, ker preživnine spadajo med privilegirane terjatve1 (določba 197. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Izbira boljšega življenjskega standarda s pomočjo visoke kreditne obremenitve, ne more biti pravno relevantna za ugotavljanje zmožnosti pokritja nujnih mesečnih izdatkov lastnih otrok.

9. Da so se od določitve preživnine mladoletne hčerke v letu 2018, njene mesečne potrebe zvišale, je sodišče prepričljivo in sistematično ugotovilo v točki 8 obrazložitve. Predlagatelj v pritožbi očita, da so mesečne potrebe ocenjene previsoko ter da je sodišče v celoti sledilo le izpovedbi matere. Sam smatra da 300,00 EUR mesečno zadošča za pokritje vseh nujnih potreb mladoletnega otroka. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je s strani sodišča prve stopnje ocenjen obseg mesečnih potreb petletne hčerke, ki obiskuje vrtec, ocenjen realno in ob upoštevanju zmožnosti obeh preživninskih zavezancev. Nasprotna udeleženka je v vlogi z dne 24. 10. 2022 (na l. št. 22) mesečne potrebe hčerke natančno specificirala, predlagatelj tako ocenjenih potreb ni prerekal. Sodišče je kljub temu s strani matere zatrjevane mesečne potrebe mladoletne hčerke ocenjevalo (točka 8 obrazložitve) ter ugotovilo, da je 400,00 EUR ocenjen obseg mesečnih potreb v povprečju primerljiv s stroški, ki se priznavajo otrokom primerljive starosti. Tudi strošek letovanja, ki ga je sodišče ocenilo na letni ravni v višini 200,00 EUR, je določen racionalno in ob upoštevanju omejenih preživninskih zmožnosti obeh staršev za kritje hčerkinih potreb. Sodišče druge stopnje dodaja, da se mesečne potrebe preživninskih upravičencev skozi preživninsko obdobje spreminjajo ter, da ni mogoč njihov natančen matematični izračun. Ni dvoma, da se potrebe osemmesečnega otroka razlikujejo od potreb pet let stare deklice, ki obiskuje vrtec. Vse to zanesljivo pomeni, kot ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, da so se potrebe mladoletne A. A. bistveno povečale.

10. Tudi graja, da sodišče prve stopnje po ugotovitvi preživninskih zmožnosti obeh staršev, ni pravilno upoštevalo porazdelitve preživninskega bremena, ni utemeljena. Sodišče je namreč upoštevalo, da sta mesečna dohodka staršev primerljiva, kar pa še nujno ne pomeni, da bosta oba starša zavezana k plačevanju enake višine preživnine. Mati - nasprotna udeleženka bo ob plačevanju 228,00 EUR preživnine s strani predlagatelja še vedno morala prispevati 172,00 EUR, da bodo pokrite najnujnejše mesečne potrebe njune mladoletne hčerke. Ob tem je sodišče pravilno izpostavilo, da ostaja na materi vsa skrb varstva in vzgoje mladoletne hčerke, kar je treba upoštevati pri porazdelitvi preživninskega bremena. Sodna praksa je nadalje enotna, da je ob preživninski zmožnosti preživninskega zavezanca potrebno upoštevati tudi njegov skupen potencial ustvarjanja premoženja. Pri ugotavljanju preživninske sposobnosti torej ni edini relevanten podatek mesečni dohodek zavezanca, temveč njegova sposobnost pridobivanja dohodka. Prav dejstvo, da je predlagatelj do lanskega leta prejemal mesečno plačo okoli 1.800,00 EUR ter nato po vrnitvi iz Avstrije takoj dobil zaposlitev, potrjuje oceno kot jo je napravilo sodišče prve stopnje.

11. Ugotovljena bistvena izhodišča za določitev preživnine zato ne omogočajo presoje, da je predlog za znižanje preživninskega prispevka predlagatelja – očeta, utemeljen. Preživnina, ki jo je sedaj dolžan plačevati predlagatelj v višini 228,00 EUR, je še vedno v sorazmerju z možnostmi obeh staršev in potrebami otroka2 ter ustrezno upošteva korist mladoletne hčerke, da mora biti preživnina primerna za zagotavljanje njenega uspešnega telesnega in duševnega razvoja3. 12. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka na katere pazi po uradni dolžnosti (določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (določba 353. člena ZPP, 2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

13. Ker predlagatelj s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo nasprotne udeleženke ni bistveno pripomogel k rešitvi pritožbe, nosita udeleženca vsak svoje stroške pritožbenega postopka (določba 165. in 164. člena ZPP ter 101. člena ZNP-1).

1 Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi II Ips 368/2002. 2 Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 333/2015. 3 Določba 190. člena DZ.