Jedro

Na pravilnost izpodbijane odločitve ne morejo vplivati okoliščine, ki jih tožnica v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice na navedeni parceli navaja v tožbi. Po določbi 3. odstavka 14. člena ZUS namreč stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odpravila odločbo Upravne enote A. z dne 23.6.2005 in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponoven postopek. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je organ prve stopnje z navedeno odločbo odločil o zahtevi upravičencev za denacionalizacijo nepremičnin na parc. št. 280 in 278 k.o. A. tako, da je zavezanka Občina A. dolžna vrniti v last in posest nepremičnino na parc. št. 280 k.o. A., Slovenski odškodninski družbi d.d. pa je bila določena odškodnina, ki jo je dolžna plačati za 1017 m2 nepremičnino na parc. št. 278 k.o. A.. Po presoji tožene stranke pritožbi, ki sta jo zoper navedeno vložili tožeča stranka in A.A. ter B.B. nista utemeljeni, utemeljeni pa sta pritožbi Slovenske odškodninske družbe d.d. in Občine A.. V nadaljevanju navaja podatke in razloge zaradi katerih bo moral organ prve stopnje v ponovnem postopku izvesti dokazni postopek v skladu z določbami ZDen ugotoviti kakšna oblika vračanja je možna in o zadevi ponovno odločiti. Tožeči stranki, ki s pritožbo izpodbija odločbo v delu, ki se nanaša na parc. št. 280 k.o. A., pojasnjuje, da v tem denacionalizacijskem postopku tožnica ni zavezanec, saj ni lastnica navedene parcele. Zato so njeni ugovori, ki se nanašajo na poseben pomen in veliko škodo, ki ji bo povzročena z vračilom parc. št. 280 k.o. A., v obravnavanem postopku nepomembni. V zvezi s tem tožena stranka ugotavlja, da je organ prve stopnje, glede na določbe 88. člena ZDen, ravnal pravilno, ko menjalne pogodbe, na katero se sklicuje tožnica, ni upošteval. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je parc. št. 280 k.o. A. pridobila, v last in posest s pogodbo sklenjeno z Občino A. z dne 13.12.1971. Meni, da je kot dobroverni posestnik parc. št. 280 k.o. A., po določbah Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih, pridobila na njej lastninsko pravico in zato menjalna pogodba z dne 21.5.2001 ne predstavlja razpolaganja z nepremičnino v smislu določbe 88. člena ZDen. Ker je navedeno parc. št. pridobila odplačno pred uveljavitvijo ZDen, obstajajo ovire za njeno vračilo v naravi. Sodišču zato predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo spremeni tako, da njeni pritožbi ugodi in odločbo Upravne enote A. z dne 23.6.2005 spremeni tako, da se za parc. št. 280 k.o. A. določi denacionalizacija v obliki odškodnine.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Zastopnik javnega interesa v tem upravnem sporu udeležbe ni prijavil. Od strank z interesom pa so v tem upravnem sporu podale odgovor na tožbo C.C., B.B. in A.A.. V odgovoru na tožbo prerekajo trditve tožeče stranke, ker menijo, da je sklicevanje na pogodbo iz leta 1971 pravno nepomembno in da je tudi zatrjevani način pridobitve lastninske pravice brez pravne podlage.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi odgovorila na pritožbene navedbe tožnice in podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 67. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 - popr., 70/00 in 45/06 - ZUS). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Iz izpodbijane odločbe in podatkov v upravnih spisih izhaja, da je tožnica kot temelj za pridobitev lastninske pravice na parc. št. 280 k.o. A. v postopku na prvi stopnji in v pritožbi navajala menjalno pogodbo, ki je bila sklenjena po uveljavitvi ZDen. Zato je tožena stranka pravilno ugotovila, da glede na tako dejansko stanje, po določbah ZDen tožnica ni zavezanec v tem denacionalizacijskem postopku, ker ni lastnica parcele št. 280 k.o. A.. Na pravilnost izpodbijane odločitve pa ne morejo vplivati okoliščine, ki jih tožnica v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice na navedeni parceli navaja v tožbi. Po določbi 3. odstavka 14. člena ZUS namreč stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Ker je bilo v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe na podlagi zemljiškoknjižnega stanja ugotovljeno, da je zavezanec v denacionalizacijskem postopku zemljiškoknjižni lastnik parc. št. 280 k.o. A. Občina A. in ne tožeča stranka, iz podatkov v spisih in iz navedb v tožbi pa tudi ne izhaja, da tožnica v upravnem postopku ni imela možnosti navajati dejstev in predlagati dokazov v zvezi z lastništvom parc. št. 280 k.o. A., se sodišče s presojo utemeljenosti tožbenih navedb, ki predstavljajo tožbeno novoto ni spuščalo.

Na podlagi navedenega je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 59. člena ZUS.