Jedro

Na podlagi 2. odstavka 7. člena ZUS-1 sme tožnik v upravnem sporu zahtevati, da se mu vrnejo vzete stvari in da se mu povrne škodo, ki mu je nastala z izvršitvijo izpodbijanega akta, pri čemer gre za akcesorne zahtevke, ki jih tožnik ne more uveljavljati, ne da bi postavil temeljni zahtevek v tožbi zaradi nezakonitega ali neustavnega posega v njegov pravni položaj.

Izrek

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Celju.

Obrazložitev

Tožnika sta pri Okrožnem sodišču v Celju vložila tožbo zoper Republiko Slovenijo, Upravno enoto Velenje in v njej zahtevala plačilo škode v višini 13.290.672,00 SIT s p.p., ki naj bi jima nastala zaradi obnove postopka v zvezi s tem pa odpravo pravnomočnega gradbenega dovoljenja za gradnjo tenis igrišča. Okrožno sodišče v Celju se je, s sklicevanjem na 2. odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS), s sklepom, št. P 990/2005 z dne 12.10.2006, izreklo za stvarno nepristojno v navedeni zadevi (1. točka izreka) in odločilo, da bo zadeva po pravnomočnosti tega sklepa odstopljena v odločanje stvarno pristojnemu Upravnemu sodišču Republike Slovenije, Oddelku v Celju (2. točka izreka).

Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Celju pristojnosti ni sprejelo in je na podlagi 2. odstavka 10. člena ZUS, s predlogom, št. U 322/2006-18, sprožilo spor o pristojnosti pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije. Po njegovem mnenju gre v zadevi za uveljavljanje odškodnine po 2. odstavku 74. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO), kar pomeni, da gre za spor iz civilno pravnega razmerja po določbi 148. člena Obligacijskega zakonika (OZ), o katerem se odloča v pravdnem postopku in za katerega je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti. Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Celju. Na sodiščih, ustanovljenih za zadeve z določenih pravnih področij, se izvaja sodna oblast v okviru pristojnosti, ki je z zakonom izrecno določena (2. odstavek 97. člena Zakona o sodiščih, ZS-UPB3, Uradni list RS,št. 27/2007).V obravnavani zadevi se je Okrožno sodišče v Celju izreklo za stvarno nepristojno s sklicevanjem na 2. odstavek 2. člena ZUS, ki je veljal v času odločitve sodišča. Na podlagi navedene določbe (sedaj 2. odstavek 7. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) sme tožnik (poleg temeljnega zahtevka v razmerju do upravnega akta ali dejanja) v upravnem sporu zahtevati, da se mu vrnejo vzete stvari in da se mu povrne škoda, ki mu je nastala z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta, pri čemer gre za akcesorne zahtevke, ki jih tožnik ne more uveljavljati, ne da bi postavil temeljni zahtevek v tožbi zaradi nezakonitega ali neustavnega posega v njegov pravni položaj. Takšnega zahtevka pa tožnika, kot izhaja iz podatkov spisa, nista postavila. S tožbo ne izpodbijata upravnega akta oziroma akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, temveč zahtevata od tožene stranke plačilo odškodnine, ki naj bi jima nastala zaradi odprave pravnomočnega dovoljenja za gradnjo. Glede na navedbe v tožbi, ki so za ugotovitev pristojnosti odločilne (2. odstavek 17. člena ZPP), Vrhovno sodišče RS ocenjuje, da v obravnavanem primeru ne gre za situacijo iz 2. odstavka 2. člena ZUS, ampak za samostojen zahtevek za uveljavljanje odškodnine, in sicer po 2. odstavku 74. člena ZGO. Ta določa, da v primeru, da se v obnovljenem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma z uporabo drugih izrednih pravnih sredstev pravnomočno gradbeno dovoljenje v celoti ali delno odpravi oziroma izreče za nično in je treba objekt v celoti ali delno odstraniti in je to posledica protipravnega ravnanja organa, ki je takšno dovoljenje izdal, ima investitor pravico do povrnitve navadne škode in izgubljenega dobička za povzročeno škodo, ki mu je nastala zaradi zaupanja v pravnomočno gradbeno dovoljenje.

Po presoji Vrhovnega sodišča RS gre v obravnavani zadevi za spor obligacijske narave iz premoženjskih razmerij v smislu 1. člena ZPP. V sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb se odloča v pravdnem postopku (1. člen ZPP), za katerega je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti, v obravnavanem primeru pa upoštevaje 32. člen ZPP, Okrožno sodišče v Celju. Zato je Vrhovno sodišče RS odločilo kot v izreku.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je odločilo v sporu o pristojnosti na podlagi 3. odstavka 12. člena ZUS-1. Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS št. 105/2006).