Jedro

Toženka v pritožbi pravilno opozarja tudi, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njenih pripomb na izvedensko mnenje sodnega izvedenca medicinske stroke. Pravica do sodelovanja v postopku je stranki kratena, če sodišče ne upošteva njenih navedb ali se do njih ne opredeli, čeprav bi glede na pravno stališče, kakršno je sprejeto v sodbi, lahko bile pomembne. Toženka je obrazloženo ugovarjala izvedenskemu mnenju in njegovi dopolnitvi, vendar se sodišče prve stopnje do njenih pripomb ni opredelilo. Izvedensko mnenje je v celoti sprejelo kot verodostojno podlago za odločitev v zadevi, ne da bi pri tem obrazložilo, zakaj pripomb toženke ne sprejema. S tem je bila toženki kratena pravica do sodelovanja v postopku, zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

15.V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti procesne kršitve tako, da bo svojo dokazno oceno utemeljilo z jasnimi razlogi in pri tem ustrezno upoštevalo (tudi) trditveno in dokazno podlago toženke in stranske intervenientke. V zvezi s potekom škodnega dogodka bo moralo, ob upoštevanju zgoraj opisanih ugotovitev pritožbenega sodišča, ponovno celovito dokazno oceniti izvedene dokaze, po potrebi dopolniti dokazni postopek in nato ponovno odločiti v tem individualnem delovnem sporu. Posebej se bo moralo opredeliti do nasprotujočih si dokazov in pojasniti, katero različico dogodka sprejema za resnično. Če bo ugotovilo, da je temelj odškodninske odgovornosti toženke podan, se bo pri nadaljnji presoji višine odškodnine moralo opredeliti tudi do relevantnih pripomb toženke na izvedensko mnenje in njegovo dopolnitev. Pri tem bo moralo svojo dokazno oceno obrazloži tako, da bo mogoč pritožbeni preizkus sprejete odločitve.

Ker sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo svojih ugotovitev, niti pojasnilo, zakaj je navedbe toženke in stranske intervenientke štelo za neutemeljene, je tudi dokazna ocena pomanjkljiva. Posledično je odločitev sodišča prve stopnje o odškodninski odgovornosti toženke preuranjena. Zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP ugodilo pritožbama, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (tj. v točkah I, III, IV in V izreka) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

16.Pritožbeno sodišče ugotovljenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka glede na njihovo naravo samo ne more odpraviti. Ne more namreč namesto sodišča prve stopnje (prvič) obravnavati prezrtih trditev in dokazov stranke in namesto sodišča prve stopnje napisati manjkajočih razlogov. Namen pritožbenega postopka je v preizkusu odločitve, kot jo sprejme sodišče prve stopnje, ne sme pa nadomestiti postopka pred sodiščem prve stopnje. S tem bi pritožbeno sodišče poseglo v pravico strank do pritožbe in ju prikrajšalo za pravico do dvostopenjskega sojenja. Z razveljavitvijo dela sodbe in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ne bo kršena pravica strank do sojenja v razumnem roku. Sodni postopek bi se podaljšal kvečjemu zaradi ugotavljanja pravno relevantnih dejstev glede temelja odškodninske obveznosti toženke na pritožbeni stopnji.

I.Pritožbama se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točkah I, III, IV in V izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

17.Ostalih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni presojalo, saj te niso odločilne za razveljavitev izpodbijanega dela sodbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožniku plačati 11.120,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 1. 2021 do plačila (točka I izreka). V presežku, do zahtevanih 12.800,00 EUR, je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II izreka). Toženko je določilo kot zavezanko za plačilo sodne takse in ji naložilo, da mora tožniku povrniti stroške postopka v višini 3.107,29 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (točki V in III izreka). Odločilo je še, da mora tožnik stranski intevenientki povrniti stroške postopka v višini 5,24 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (točka IV izreka).

2.Zoper sodbo (smiselno zoper ugodilni del in stroškovno odločitev) se pritožujeta toženka in stranska intervenientka na strani toženke zaradi vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

18.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu tretjega in četrtega odstavka 165. člena ZPP.

3.Toženka v pritožbi nasprotuje presoji sodišča prve stopnje glede obstoja predpostavk njene odškodninske odgovornosti. Do nesreče pri delu je prišlo, ker je tožnik nerodno stopil, zato nastanek škode ni v vzročni zvezi z neizpravnostjo lestve. Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju poteka nesreče neutemeljeno sledilo izpovedi tožnika in breme dokazovanja neobstoja škodnega dogodka napačno prevalilo na toženko. Pri tem se ni opredelilo do njenih navedb in dokazov v zvezi z različnimi različicami škodnega dogodka, ki so drugače opisani v tožbi, v izpovedi tožnika in v obrazcu prijave poškodbe pri delu. Izpoved tožnika je neutemeljeno štelo za verodostojno, ker ni upoštevalo, da je v nasprotju z izjavami prič A. A. in B. B. Tožnik pri delu ni potreboval lestve, do navedb in dokazov toženke v zvezi z višino in načinom popravila stroja pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Neutemeljeno je presodilo, da mu toženka lestve pri delu sploh ni priskrbela, čeprav mu jo je zagotovila posredno, s strani naročnika. Napačno je ugotovilo čas škodnega dogodka in nastanek nesreče neutemeljeno pripisalo kršitvi pravil o delovnem času. Listinski dokazi potrjujejo sum, da je tožnik (in ne toženka) ponaredil obrazec prijave nesreče pri delu. Četudi odločitev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da toženka ni odgovorna za obravnavano nesrečo pri delu, sodišča prve stopnje ne zavezuje pri presoji, bi se moralo do tega opredeliti. Tožnik je k nastanku škodnega dogodka prispeval vsaj v višini 50 odstotkov, saj je bil ustrezno poučen o varni uporabi lestev in bi ob povprečnem pregledu pred pričetkom opravljanja dela moral in mogel ugotoviti, da je razmajana. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do pripomb toženke na mnenje izvedenca glede naknadnih poškodb in podaljšanega zdravljenja. Višino odškodnine je odmerilo previsoko in v nasprotju z načelom individualizacije ter objektivne pogojenosti. Priglaša stroške pritožbe.

4.Stranska intervenientka v pritožbi prav tako nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje glede odgovornosti toženke in višine prisojene odškodnine. Navaja, da je vzrok tožnikove poškodbe pri delu sodišče prve stopnje napačno utemeljilo z izpovedjo tožnika in priče A. A. ter izvedenskim mnenjem. Pri presoji ni upoštevalo, da je tožnik nesrečo pri delu opisal v nasprotju z izjavo v prijavi poškodbe pri delu, iz katere izhaja, da je do poškodbe prišlo, ko je trdo stopil na tla. Tudi priča A. A. je dejal, da je tožnik slabo stopil, prav tako pa vzročne zveze med neizpravnostjo lestve in poškodbo tožnika ne utemeljuje vsebina izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo, zakaj je nastanek škodnega dogodka, kot ga je zatrjeval tožnik, štelo za dokazan. Glede na obseg poškodb in njihove posledice je tožniku prisodilo previsoko odškodnino. Priglaša administrativne stroške in povračilo sodne takse za pritožbo.

5.Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe toženke in stranske intervenientke. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi kot neutemeljeni zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Zveza:

6.Pritožbi sta utemeljeni.

7.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, navedenih v pritožbah, in pri tem po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. V okviru preizkusa po uradni dolžnosti je ugotovilo, da je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega je podana tudi pritožbeno uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 165, 165/3, 165/4, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 350, 350/2, 354, 354/1, 360, 360/1

8.Tožnik, ki je bil pri toženki zaposlen na delovnem mestu servisni tehnik za montažo in servisiranje CNC strojev za lasersko obdelavo pločevine, je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal odškodnino za nesrečo pri delu. Sodišče prve stopnje je njegovemu tožbenemu zahtevku delno ugodilo na podlagi ugotovitve, da je toženka s tem, ko mu ni zagotovila delovne opreme, ravnala protipravno, tožnik pa se je pri delu poškodoval zaradi razrahljane lestve, ki si jo je izposodil od naročnika.

9.Toženka v pritožbi neutemeljeno nasprotuje dokazni oceni sodišča prve stopnje glede časovne opredelitve škodnega dogodka. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se je tožnik poškodoval pri delu 29. 2. 2016 v večernih urah. Vendar pa je pri ugotavljanju poteka škodnega dogodka sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

10.Sodišče prve stopnje je svoje ugotovitve glede poteka škodnega dogodka utemeljilo na izpovedi tožnika in priče A. A. ter izvedenskem mnenju. Pri tem je pravilno povzelo izpoved tožnika, ki je pojasnil, da je do poškodbe prišlo medtem ko je stal na vrhu lestve in imel pri kolenu nastavljen njen lok. Ko je zapiral pokrov stroja, je prenesel težišče na levo nogo, nakar se je lestev zamajala in je začutil pekočo bolečino v kolenu, ne da bi se pri tem udaril ali padel. Izpoved tožnika je primerjalo z izpovedjo priče A. A., ki je pojasnil, da sam ni neposredno videl trenutka nezgode, čeprav je stal v bližini, vendar mu je tožnik povedal, da je slabo stopil. Pravilno je povzelo tudi izvedensko mnenje sodnega izvedenca medicinske stroke, iz katerega izhaja, da poškodbo, ki jo je utrpel tožnik (raztrganje meniskusa levega kolena in nepopolno raztrganje sprednje križne vezi), lahko povzroči že zelo trivialen gib.

Pridruženi dokumenti:*

11.V končni dokazni oceni pa sodišče prve stopnje ni podalo natančnih ugotovitev o nastanku poškodbe. Izpovedi tožnika in priče A. A. je v ključnem delu štelo za skladni, nakar je presodilo, da je do poškodbe tožnika prišlo ob njegovem sestopu z lestve. Hkrati je presodilo, da se je tožnik poškodoval na način, kot je sam zatrjeval, čeprav v zatrjevani različici škodnega dogodka ni navajal sestopa z lestve, temveč je poškodbo kolena pripisal udarcu v vrh lestve v trenutku lovljenja ravnotežja. Pred presojo predpostavk odškodninske odgovornosti mora oškodovanec najprej zatrjevati in dokazati, da je do poškodbe prišlo na takšen način, kot ga sam opisuje. Ker sodišče prve stopnje ni pojasnilo, katero različico škodnega dogodka šteje za resnično, saj ni jasno, ali se je tožnik poškodoval z udarcem v koleno, z drugim trivialnim gibom ali ob sestopu z lestve, so razlogi sodbe o odločilnih dejstvih nejasni in med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba ima zato v tem delu pomanjkljivosti, zaradi katerih je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.

12.Toženka in stranska intervenientka v pritožbah utemeljeno opozarjata, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njunih navedb in dokazov v zvezi z različnimi opisi škodnega dogodka. Njune trditve, da je do poškodbe prišlo, ker je tožnik trdo stopil na tla, se nanašajo na obstoj škodnega dogodka in vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem toženke in nastalo škodo. V zvezi s tem v pritožbah utemeljeno izpostavljata obrazec nezgode pri delu, ki je v nasprotju s tožnikovim opisom dogajanja ob škodnem dogodku. Sodišče prve stopnje bi se moralo posebej opredeliti do dokazov, ki so si nasprotujoči, in pojasniti, zakaj je sledilo navedbam tožnika. Ker se ni opredelilo do njunih ugovorov in dokazov, ki vplivajo na presojo predpostavk odškodninske odgovornosti toženke, je poseglo v njuno pravico do izjavljanja v postopku in storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

13.Toženka v pritožbi pravilno opozarja tudi, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njenih pripomb na izvedensko mnenje sodnega izvedenca medicinske stroke. Pravica do sodelovanja v postopku je stranki kratena, če sodišče ne upošteva njenih navedb ali se do njih ne opredeli, čeprav bi glede na pravno stališče, kakršno je sprejeto v sodbi, lahko bile pomembne. Toženka je obrazloženo ugovarjala izvedenskemu mnenju in njegovi dopolnitvi, vendar se sodišče prve stopnje do njenih pripomb ni opredelilo. Izvedensko mnenje je v celoti sprejelo kot verodostojno podlago za odločitev v zadevi, ne da bi pri tem obrazložilo, zakaj pripomb toženke ne sprejema. S tem je bila toženki kratena pravica do sodelovanja v postopku, zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

14.Ker sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo svojih ugotovitev, niti pojasnilo, zakaj je navedbe toženke in stranske intervenientke štelo za neutemeljene, je tudi dokazna ocena pomanjkljiva. Posledično je odločitev sodišča prve stopnje o odškodninski odgovornosti toženke preuranjena. Zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP ugodilo pritožbama, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (tj. v točkah I, III, IV in V izreka) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.