Jedro

Če drugostopni organ meni, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo organa prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponoven postopek (drugi odstavek 242. člena ZUP). V izpodbijani odločbi je tožena stranka prvostopni upravni organ v napotilu za dopolnitev dokaznega postopka zavezala, da postopek dopolni z izvedbo ustreznih dokazil, med drugim z dodatnimi poizvedbami o datumu in kraju smrti, z zaslišanjem morebitnih prič, kot tudi z zaslišanjem tožnice. Glede na navedeno, je tudi po presoji sodišča ravnala skladno z določbami ZUP, saj bo pomanjkljivosti hitreje in bolj ekonomično odpravil prvostopni upravni organ.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila tožničini pritožbi zoper odločbo prvostopnega upravnega organa Upravne enote A., št. ... z dne 17.07.1997, v drugi točki odpravila odločbo prvostopnega upravnega organa, št. ... z dne 17.07.1997 in zadevo vrnila prvostopnemu upravnemu organu v ponovno odločanje.

Prvostopni upravni organ je po izvedenem postopku ugotovil, da točnega kraja in datuma smrti tožničinega očeta ni mogoče ugotoviti, zato je na podlagi izjave v postopku zaslišane priče in predlagateljičine izjave odločil, da se skladno z 19. c členom Zakona o matičnih knjigah, v matično knjigo umrlih kot datum smrti A.A. vpiše junij 1945, kot kraj smrti pa okolica M. V pritožbenem postopku je drugostopni upravni organ z odločbo št. ... z dne 27.08.1997 vloženo pritožbo zavrnil z utemeljitvijo, da Zakon o dopolnitvah zakona o matičnih knjigah (Uradni list RS, št. 28/95) izrecno določa, da se v primeru ko časa in kraja smrti oseb, ki so življenje izgubile neposredno po koncu druge svetovne vojne ni mogoče ugotoviti, kot datum smrti vpiše le mesec ali leto smrti, ne vpiše pa se kraj smrti.

V upravnem sporu je Upravno sodišče RS s sodbo št. ... z dne 25.10.1999 navedeno odločbo ministrstva za notranje zadeve, št. ... odpravilo s pravnim napotilom, da bo moral upravni organ v ponovljenem postopku z dodatnimi poizvedbami pri pristojnih institucijah, ki hranijo podatke o osebah, ki so življenje izgubile neposredno po drugi svetovni vojni, pridobiti obstoječe arhivske podatke in šele nato odločiti o stvari. Iz navedenega razloga je tožena stranka po pridobitvi podatkov Arhiva Republike Slovenije in Ministrstva za pravosodje, glede na to, da je v skladu z materialnim predpisom za ugotovitev in vpis smrti pristojen organ za upravne notranje zadeve pri upravni enoti v kateri je kraj, kjer je imela umrla oseba zadnje stalno prebivališče, ali kjer je bila ta oseba rojena, ter ob upoštevanju dejstva, da podatke, ki jih je v posebnem ugotovitvenem postopku potrebno še pridobiti pred izdajo odločbe, ta organ lažje pridobil, v skladu z načelom ekonomičnosti postopka odločila, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, kjer bo ta moral dopolniti dokazni postopek z izvedbo ustreznih dokazil, med drugim tudi z dodatnimi poizvedbami o datumu in kraju smrti pri Okrožnem sodišču v B., z zaslišanjem morebitnih prič, kot tudi zaslišanjem predlagateljice in šele po izvedbi vseh dokazov izdati odločbo, ki bo podlaga za vpis smrti v matično knjigo. V kolikor v ponovljenem postopku točnega datuma in kraja smrti A.A. ne bo mogoče ugotoviti, bo za domnevni čas njegove smrti štel junij 1945 in kraj smrti okolica M., ter bo na podlagi pravnomočne odločbe smrt potrebno vpisati v matično knjigo umrlih.

Tožnica v tožbi navaja, da je iz izpodbijane odločbe razvidno, da v ponovljenem postopku tožena stranka ni v celoti zadostila izreku sodbe upravnega sodišča, da bi z dodatnimi poizvedbami pri vseh institucijah, ki hranijo arhivske podatke o osebah, ki so življenje izgubile neposredno po koncu druge svetovne vojne, pridobila vse obstoječe podatke. To je razvidno iz dejstva, da tožena stranka kljub predlogu Ministrstva za pravosodje RS ni pridobila kazenskega spisa Okrožnega sodišča v B., št. ... z dne 17.01.1953, iz katerega bi morda bili razvidni dodatni podatki o usodi izginotja AA starejšega. Tožena stranka predloga Ministrstva za pravosodje RS ni upoštevala, marveč je to poizvedbo prenesla v rešitev Upravni enoti RS A., čeprav so toženi stranki obstoječi arhivi dostopnejši. Mnenja je, da prenos iskanja podatkov na prvostopni upravni organ ni v interesu ekonomičnosti postopka, ampak je bila ta odločitev sprejeta z namero, da se sporni postopek zaključi z enakim izrekom, kot ga vsebuje odločba prvostopnega upravnega organa z dne 17.07.1997, to je brez navedbe točnega datuma in kraja smrti njenega očeta A.A. Prav tako se ne strinja z napotilom v izpodbijani odločbi, kako naj prvostopni upravni organ dopolni postopek, saj prič, ki bi lahko potrdile datum in kraj smrti njenega očeta ni. Tako je potrjen njen dvom, da s strani tožene stranke ni bila prisotna volja, da se podredi izreku sodbe Upravnega sodišča, ali da se ugodi njeni pritožbi. Ker se ne more strinjati z ponovitvijo postopka pred prvostopnim upravnim organom, ponovno vlaga tožbo.

Prav tako ne more sprejeti dejstva, da tožena stranka ni poiskala potrebnih podatkov iz lastnega arhiva, ki ga poseduje in v katerem se nahajajo zahtevani podatki. Da obstaja arhiv o likvidaciji potrjuje tudi dejstvo, ker so svojci usmrčenega B.B., rojenega dne ... iz C., Občine A., pridobili točen datum njegove nasilne smrti, to je 13.06.1945. Pokojni je bil istočasno kot njen oče v mariborskem zaporu, zato ne more verjeti, da podatki o nasilni smrti njenega očeta ne obstajajo. Ker želi pridobiti mrliški list v katerem bo točen datum in kraj očetove nasilne smrti, predlaga,da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da navedbam tožnice v oporeka, ker meni, da so neutemeljene in navaja, da je pri izdaji izpodbijane odločbe v celoti sledila pravnemu napotilu upravnega sodišča, kar je razvidno tako iz upravnega spisa, kakor tudi iz obrazložitve odločbe. Pred izdajo odločbe je namreč opravila dodatne poizvedbe o datumu in kraju smrti A.A. pri vseh institucijah, ki bi po njeni oceni lahko razpolagale s tem podatki, to je pri Arhivu Republike Slovenije in Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, pri Ministrstvu za pravosodje. Po opravljenih poizvedbah je ugotovila, da niti Arhiv Republike Slovenije, niti Ministrstvo za pravosodje ne razpolagata s podatki o morebitnem datumu in kraju smrti A.A. Ministrstvo za pravosodje je v posredovanem odgovoru predlagalo kot možnost za ugotovitev teh podatkov, vpogled v kazenski spis Okrožnega sodišča v B., opr. št. ... z dne 17.01.1953, ki se nanaša na A.A. mlajšega in iz katerega bi bili morda razvidni tudi podatki o usodi izginotja A.A. starejšega.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je odločitev, da s pravnim napotilom zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, utemeljena. Glede očitka tožnice, da tožena stranka ni poiskala želenih podatkov tudi v lastnem arhivu, kjer se po njeni oceni še vedno hranijo povojna gradiva, ki se nanašajo na priprte, zaprte in obsojene osebe in katerih obstoj potrjuje obvestilo št. ... z dne 11.03.1996, pa tožena stranka pojasnjuje, da tožena stranka navedenih gradiv ne poseduje več. V skladu s sklepi 64. seje Vlade Republike Slovenije z dne 04.06.1998, se je dejavnost varovanja arhivskega gradiva ministrstva prenesla na Arhiv Republike Slovenije, zato je tožena stranka dne 02.07.1998 odstopila arhiv Ministrstva za notranje zadeve, Arhivu RS, oddelku za dislocirano gradivo III in sicer vsa arhivska gradiva prevzeta od Slovenske obveščevalno varnostne agencije in njenih predhodnikov, nastala v letih 1941 do 1967, ter arhivska gradiva službe državne varnosti Zveznega sekretariata za notranje zadeve SFRJ. Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožena stranka za morebitne podatke o datumu in kraju smrti A.A. zaprosila tudi ta arhiv. Glede na navedeno tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano odločbo.

Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa udeležbe v tem postopku ni prijavil. Tožba ni utemeljena.

Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je tožnica pri Upravni enoti A., dne 08.07.1997 vložila predlog za uvedbo postopka ugotovitve in vpisa smrti v matično knjigo umrlih, na podlagi določb 19.a do 19.č člena Zakona o matičnih knjigah (Uradni list SRS, št. 16/1974, SRS 38/86, SRS 83/89, SRS 5/90, RS-stari 10/91, RS/I 17/91, RS 13/93, RS 66/93, RS 28/95, RS 29/95, RS 84/2000 - v nadaljevanju ZMK), o katerem je prvostopni upravni organ odločil z odločbo št. 206-3/97 z dne 17.7.1997, s katero je ugotovil, da je A.A. umrl junija 1945 v okolici M. in odločil, da se smrt vpiše v matični knjigo umrlih matičnega urada A., dne 27.08.1997 pa je tožena stranka izdala odločbo št. ..., s katero je tožničino pritožbo zoper prvostopno odločbo zavrnila. Na podlagi vložene tožbe zoper citirano odločbo drugostopnega organa, je o sporni ugotovitvi točnega datuma in kraja smrti tožničinega očeta odločalo Upravno sodišče v zadevi št... z dne 26.10.1999, ki je tožbi ugodilo in odločbo tožene stranke št. ... z dne 27.08.1997, zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve pravil postopka odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje, z napotilom, da dopolni dokazni postopek z izvedbo ustreznih dokazil, med drugim tudi z dodatnimi poizvedbami pri pristojnih institucijah, ki hranijo arhivske podatke o osebah, ki so življenje izgubile neposredno po koncu 2. svetovne vojne, in šele nato odloči o stvari. Dne 21.12.1999 je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo, št. ..., ki je predmet presoje zakonitosti v obravnavani zadevi, s katero je pritožbi tožnice zoper odločbo prvostopnega upravnega organa Upravne enote A. , št. ... z dne 17.7.1997 ugodila, izpodbijano odločbo odpravila in zadevo vrnila prvostopnemu upravnemu organu v ponovno odločanje, sporno odločitev o vrnitvi zadeve v ponovno odločanje pa utemeljila z načelom ekonomičnosti postopka, ker bo podatke, ki jih je potrebno pridobiti pred izdajo odločbe, prvostopni organ pridobil lažje. Skladno z določbo prvega odstavka 242. člena ZUP (Uradni list SFRJ, št. 47/86-p.b.) organ druge stopnje, kadar ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva ali da v postopku niso bila upoštevana pravila postopka, ki bi mogla vplivati na odločitev v stvari, ali da je dispozitiv odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi ugotovljene nepravilnosti praviloma sam in zatem reši pritožbo. Vračanje zadeve organu prve stopnje je namreč zvezano z zamudo časa in običajno večjimi stroški, toda če meni, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo organa prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponoven postopek (drugi odstavek 242. člena ZUP), torej odloči tako, kot je odločila tožena stranka z izpodbijano odločbo.

Drugostopni upravni organ - tožena stranka, je v konkretnem primeru, skladno z napotilom in stališči o postopku izraženimi v sodbi Upravnega sodišča ..., zaprosila Arhiv Republike Slovenije, ter Ministrstvo za pravosodje za podatke o datumu in kraju smrti tožničinega očeta. Ker zahtevanih podatkov ni pridobila, saj v fondu Kulturbund 450/2319 in v fondu Kulturbund 118/2, str. 384 Arhiva RS podatka o datumu in kraju smrti A.A. ni bilo, prav tako pa z zaprošenimi podatki ni razpolagalo Ministrstvo za pravosodje, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, je odločila kot izhaja iz izpodbijane odločbe, ter v izpodbijani odločbi prvostopni upravni organ v napotilu za dopolnitev dokaznega postopka zavezala, da postopek dopolni z izvedbo ustreznih dokazil, med drugim z dodatnimi poizvedbami o datumu in kraju smrti pri Okrožnem sodišču v B., z zaslišanjem morebitnih prič, kot tudi z zaslišanjem tožnice. Glede na navedeno, je tudi po presoji sodišča ravnala skladno z določbami ZUP, saj bo pomanjkljivosti hitreje in bolj ekonomično odpravil prvostopni upravni organ. Ker je torej tožena stranka ravnala skladno s pooblastili iz drugega odstavka 242. člena ZUP, tožnica z tožbenimi ugovori glede upravičenosti tožene stranke, da odloči na opisani način, ne more uspeti.

Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zaradi česar je bilo potrebno tožbo kot neutemeljeno zavrniti v skladu z določbo 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000- ZUS).