Jedro

Če v pooblastilu ni izrecno navedeno, na katera dejanja se nanaša, gre za splošno pooblastilo, ki zajema vsa ravnanja v postopku, za katerega je bilo pooblastilo dano.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS zavrnilo tožnikovo (revidentovo) tožbo zoper odločbo tožene stranke, z dne 15.9.2004, ki je zavrnila revidentovo prošnjo za sprejem v državljanstvo RS. Tožena stranka je v obrazložitvi odločbe navedla, da revident (ki ga je v postopku zastopala njegova pooblaščenka A.J.) v določenem roku na njeno zahtevo ni predložil dokazil, ki bi izkazovali, da sta izpolnjena pogoja, določena v 5. in 6. točki prvega odstavka 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS (Ur. l. RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92, 61/92, 13/94, 13/95, 59/99 in 96/02), to je, da oseba (prosilec) obvlada slovenski jezik ter da ni bila v državi, katere državljan je, ali v Sloveniji obsojena na zaporno kazen, daljšo od enega leta, za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, zato je v skladu s 140. členom Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP zavrnila njegovo prošnjo za sprejem v državljanstvo RS.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi tožene stranke. Navaja, da v obravnavani zadevi ni sporno, da revident v postavljenem roku (niti do izdaje odločbe tožene stranke) ni dostavil zahtevanih dokazil niti ni zaprosil za podaljšanje roka. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje se po presoji sodišča ne more sklicevati na neaktivnost in nesposobnost njegove pooblaščenke, še zlasti ne ob dejstvu, da mu je bil eden od pozivov tožene stranke na dopolnitev vloge za sprejem v državljanstvo osebno vročen. Njegov ugovor, da ni bil seznanjen, da mora predložiti dokazila, ter da bi ta dokazila, če bi za poziv vedel, nemudoma dostavil, je tako neutemeljen.

3. Revident v reviziji (prej pritožbi) izpodbija sodbo sodišča prve stopnje iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ponavlja tožbene navedbe in navaja, da je iz pooblastila A.J. razvidno, da je bil njegov namen pooblastiti pooblaščenko le za vročitev odločbe o sprejemu v državljanstvo, ne pa za vsa ravnanja v postopku.

4. Odgovor na revizijo (prej pritožbo) ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1.1.2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi je za revidenta sporno, ali so bili v upravnem postopku pozivi tožene stranke na dopolnitev vloge za sprejem v državljanstvo pravilno vročeni pooblaščenki revidenta (ne pa njemu osebno). Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, na katerega je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 85. člena ZUS-1, enako pa je po določbi petega odstavka 72. člena ZUS veljalo za pritožbo, če sodišče prve stopnje ni samo ugotavljalo dejanskega stanja), izhaja, da je revident dne 11.2.2003 pooblastil A.J., P. ulica, M., da lahko ureja vse zadeve v zvezi z njegovo prošnjo za sprejem v državljanstvo RS in da lahko prevzame tudi odločbo o sprejemu v državljanstvo.

9. Glede na takšno vsebino oziroma obseg pooblastila, ki je brez omejitev posameznih opravil in časovnih omejitev (iz listin v upravnem spisu pa tudi ne izhaja, da je bilo pooblastilo preklicano), se Vrhovno sodišče pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da iz navedenega pooblastila jasno izhaja volja pooblastitelja – revidenta, in sicer, da se pooblastilo nanaša na vsa dejanja v postopku, za katerega je bilo pooblastilo dano.

10. Kadar ima stranka pooblaščenca, se po izrecni določbi prvega odstavka 88. člena ZUP vročajo odločbe, sklepi in drugi dokumenti (mednje spada tudi poziv na dopolnitev vloge) njemu, torej pooblaščencu. Po določbi četrtega odstavka 88. člena ZUP se namreč šteje, da je dokument vročen stranki, ko je vročen pooblaščencu.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka ravnala pravilno, ko je pozive na dopolnitev vloge za sprejem v državljanstvo vročila revidentovi pooblaščenki. Ker revident vloge za sprejem v državljanstvo RS v postavljenem roku (tožena stranka ga je po pooblaščenki trikrat neuspešno pozivala) ni dopolnil, niti ni zaprosil za podaljšanje roka, se Vrhovno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, ki je pritrdilo odločitvi tožene stranke, ki je po poteku roka za dopolnitev vloge za sprejem v državljanstvo revidentovo vlogo zavrnila (tretji odstavek 140. člena ZUP).

12. Iz zgoraj navedenih razlogov je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1, saj je presodilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti.