6. 1. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe D. S. U., d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa Irena Polak Remškar, odvetnica v Ljubljani, na seji 6. januarja 2015

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 70/05 in 33/08), kolikor kategorizira javno pot "Ul. Josipine Turnograjske, od Slovenske c. do Erjavčeve c." v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 175/16, k. o. Gradišče I, se zavrže.

2.Pobudnica sama nosi svoje stroške postopka s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija Odlok o kategorizaciji občinskih cest (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira javno pot "Ul. Josipine Turnograjske, od Slovenske c. do Erjavčeve c." v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 175/16, k. o. Gradišče I. Odlok naj bi bil v neskladju s 33. in 69. členom Ustave ter z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – ZJC-B).[1] Pobudnica navaja, da je od Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju Mestna občina) 4. 1. 2010 izvedela, da poteka po njenem zemljišču kategorizirana javna pot, in da je Mestno občino takrat tudi opozorila, da gre za protiustavno stanje. Pobudnica naj bi se nato z Mestno občino dogovarjala o odkupu navedenega zemljišča, vendar do sklenitve posla ni prišlo. Mestna občina naj bi novembra 2012 zoper pobudnico glede navedenega zemljišča vložila tožbo na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, izbris in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ter na ugotovitev lastninske pravice na podlagi zakona. Ker naj bi Mestna občina ustvarjala prepričljiv vtis, da bo zemljišče odkupila, je pobudnica prepričana, da je za škodljive posledice izvrševanja izpodbijanega Odloka izvedela šele, ko je prejela navedeno tožbo Mestne občine. Zato je pobuda po njenem mnenju pravočasna.

2.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Če je izpodbijani predpis veljal že pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 51/07 – v nadaljevanju ZUstS-A), začne teči enoletni rok za vložitev pobude šele z dnem uveljavitve ZUstS-A, tj. 15. 7. 2007 (tako Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-113/08 z dne 2. 4. 2009, Uradni list RS, št. 30/09, in OdlUS XVIII, 16).

3.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[2]

4.Pobudnica se sklicuje na subjektivni rok in navaja, da je pobudo vložila v roku enega leta od trenutka, ko Mestna občina ni več ustvarjala vtisa, da namerava odkupiti zemljišče, po katerem poteka kategorizirana javna pot. Po presoji Ustavnega sodišča pobudnica s temi navedbami ni zadostila zahtevam, ki izhajajo iz prejšnje točke obrazložitve. Škodljiva posledica izvrševanja izpodbijanega Odloka je kategorizacija javne poti po zemljišču pobudnice in s tem je bila pobudnica po njenih navedbah seznanjena že 4. 1. 2010. Zato pobudnica pravočasnosti pobude ne more utemeljiti z zatrjevanjem, da so ji škodljive posledice nastale šele, ko je ugotovila, da Mestna občina ni pripravljena odkupiti zemljišča, po katerem poteka ta kategorizirana javna pot. Ker pobuda glede na navedeno ni pravočasna, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

5.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker niso podani razlogi za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo kot izhaja iz 2. točke izreka.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Pobudnica očitno pomotoma navaja, da izpodbija 3. člen Odloka. Javna pot "Ul. Josipine Turnograjske, od Slovenske c. do Erjavčeve c." je pod zaporedno številko 716 kategorizirana v 7. členu Odloka.

[2]Glej 5. točko obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12).