Jedro

10.Ne držijo pritožbene navedbe, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da tretja verjetnosti svoje pravice ni opirala na splošno znana dejstva, in da naj naj bi si pri tem prihajalo v nasprotje, ko je zapisalo, da to, da sta z dolžnikom v zakonski zvezi, ni sporno. Splošno znano dejstvo je dejstvo, ki je znano široki splošni javnosti, ne morda le krajevno, med sorodniki ipd. Nespornost nekega dejstva ne pomeni enako, kot da je neko dejstvo splošno znano, pomeni le, da jo priznavata obe strani v konkretnem, enem postopku. Za obstoj oziroma nastanek skupnega premoženja tudi ne zadostuje goli obstoj zakonske zveze ob pridobitvi nekega premoženja, saj je sodišče prve stopnje pravilno in jasno ter dovolj podrobno pojasnilo, da skupno premoženje ne nastane, če je le enemu od zakoncev, tudi, če je to med obstojem zakonske zveze, neko premoženje podarjeno, ter gre v tem primeru za posebno premoženje tega zakonca in ne za skupno premoženje (prvi odstavek 77. člena Družinskega zakonika). Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da pritožnici vlaganje v posebno premoženje njenega zakonca vzpostavlja obligacijski zahtevek iz naslova vlaganj oziroma obogatitve, ne pa njene lastninske pravice, zato je pravilno presodilo, da tudi iz tega razloga pritožnica ni verjetno izkazala pravice, ki preprečuje izvršbo.

Za obstoj oziroma nastanek skupnega premoženja ne zadostuje goli obstoj zakonske zveze ob pridobitvi nekega premoženja, saj skupno premoženje ne nastane, če je le enemu od zakoncev, tudi, če je to med obstojem zakonske zveze, neko premoženje podarjeno, ter gre v tem primeru za posebno premoženje tega zakonca in ne za skupno premoženje. Vlaganje v posebno premoženje zakonca vzpostavlja obligacijski zahtevek iz naslova vlaganj oziroma obogatitve, ne pa lastninske pravice, zato tudi iz tega razloga pritožnica ni verjetno izkazala pravice, ki preprečuje izvršbo. Drži sicer, da ima pritožnica v samem izvršilnem naslovu tudi položaj dolžnice, vendar pa upniki v obravnavanih vodilni in pristopnih izvršilnih zadevah zoper njo niti niso predlagali izvršbe, da bi imela tudi procesni položaj dolžnice, tako ugovor kot predlog za odlog izvršbe pa je vložila kot tretja, zato ju je sodišče prve stopnje moralo obravnavati po določbah, ki veljajo za ugovor in odlog tretjega. Uveljavljala je namreč pravico, ki preprečuje izvršbo na dolžnikovi nepremičnini. Ker ni bil izpolnjen pogoj verjetnega izkaza pravice, pa je pravzaprav odpadla presoja obstoja nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, saj morata biti oba pogoja za odlog izvršbe na predlog tretjega izpolnjena kumulativno.

Izrek

11.Drži sicer, da ima pritožnica v samem izvršilnem naslovu tudi položaj dolžnice, vendar pa upniki v obravnavanih vodilni in pristopnih izvršilnih zadevah zoper njo niti niso predlagali izvršbe, da bi imela tudi procesni položaj dolžnice, tako ugovor kot predlog za odlog izvršbe pa je vložila kot tretja, zato ju je sodišče prve stopnje moralo obravnavati po določbah, ki veljajo za ugovor in odlog tretjega. Uveljavljala je namreč pravico, ki preprečuje izvršbo na dolžnikovi nepremičnini. Ne drži torej, da bi sodišče prve stopnje pogoje za odlog izvršbe moralo presojati po 71. členu ZIZ. Ker ni bil izpolnjen pogoj verjetnega izkaza pravice, pa je pravzaprav odpadla presoja obstoja nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, saj morata biti oba pogoja za odlog izvršbe na predlog tretjega izpolnjena kumulativno. Zato je pravno nepomembno, da je sodišče prve stopnje v drugem delu presoje pravzaprav v resnici napačno obstoj nenadomestljive ali težko nadomestljive škode presojalo po merilih za dolžnika. Pritožbene navedbe v zvezi z navedenim po pojasnjenem ne morejo vplivati na presojo pravilnosti dane odločitve.

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

12.Tudi sicer pa tretja nastanka nenadomestljive škode v okviru že v predlogu podanih navedb ni z ničemer izkazovala, razen s predlagano preverbo stalnega prebivališča, ki niti ni sporno, ni pa pritožnica s tem izkazovala, da gre pri dolžnikovi nepremičnini za edini dom njene družine (nepravo negativno dejstvo). O čem bi vse izpovedala ona in dolžnik v smislu nenadomestljive škode, pritožnica prvič trdi šele v obravnavani pritožbi, kar je prepozno (prim. prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v zvezi z nenadomestljivo škodo pa zaslišanja nje in dolžnika pritožnica niti ni predlagala. Tudi sicer zaslišanje v informativne namene ni dopustno. Višje sodišče še dodaja, da tožba tretjega na nedopustnost izvršbe, ki je izločitvena tožba, ni enaka, kot je tožba dolžnika po 11. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ.

II. Tretja in upnika A. AG in B. B. sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

13.Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, zato jo je višje sodišče, ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog tretje C. C. za odlog izvršbe zavrne.

14.Tretja s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje tretja. Uvodoma izpostavlja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da tretja obstoja svoje pravice, torej da predmetna nepremičnina predstavlja skupno premoženje zakoncev, vsled česar ima na predmetu izvršbe lastninsko pravico, ki preprečuje izvršbo, ne opira na dejstva, ki so splošno znana. Sodišče si v obrazložitvi prihaja samo s seboj v nasprotje, saj nadalje pojasni, da zakonska zveza med tretjo in dolžnikom, sploh ni sporna. Iz tega logično sledi, da nepremičnina, ki je bila kupljena v času trajanja njune zakonske zveze (ki sta jo sklenila dne 10. 10. 1987, torej pred pridobitvijo nepremičnine) predstavlja njuno skupno premoženje. Za vse navedeno je tretja predložila tudi listinske dokaze, ki potrjujejo njene navedbe. Podredno, iz previdnosti, pa tretja izpostavlja zmotno uporabo materialnega prava. Iz obrazložitve sklepa namreč izhaja, da je C. C., ki je zakonska partnerka dolžnika D. C., hkrati tudi sama dolžnica, in upnikova terjatev pravzaprav predstavlja skupni dolg zakoncev. C. C. in D. C. sta namreč skupaj zaprosila banko za poplačilo manj ugodnih posojil in financiranja dokončanja nepremičnine parc. št. 1 k. o. X. Iz zadevnega sklepa izhaja torej, da je v tem primeru podana specifična situacija, saj je tretja istočasno stranka po izvršilnem naslovu kot dolžnica, saj gre za skupni dolg, zato navedeni sklep ne bi smel biti izdan na podlagi 73. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ampak bi sodišče za zakonito izdan sklep moralo kot pravno podlago uporabiti 71. člen ZIZ. V skladu z načelom iura novit curia sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki jo podajo stranke, temveč mora samo po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče pa ni uporabilo določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti. Glede na to, da je C. C. dolžnica, bi sodišče moralo njen predlog za odlog izvršbe obravnavati na podlagi 71. člena ZIZ. Na podlagi 11. točke 1. odstavka 71. člena ZIZ lahko dolžnik poda predlog za odlog izvršbe, če je dolžnik začel pravdo ali drug postopek zaradi nedopustnosti izvršbe. Pritožnica je dne 15. 11. 2022 vložila tožbo na nedopustnost izvršbe, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. P 727/2022 in je v dokaz predlogu za odlog izvršbe z opr. št. I 689/2016 priložila fotokopijo vložene tožbe. Pritožnica je v tožbi pojasnila, zakaj izvršba na nepremičnino pare. št. 1, k.o. X (ID 000) ni dopustna. Ob objektivnem pogoju pa je nedvomno izkazan tudi subjektivni pogoj, in sicer je pritožnica v predlogu za odlog izvršbe z opr. št. I 689/2016 izkazala za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Škodljivih posledic, ki bi dolžnici nastale z nadaljnjim potekom izvršilnega postopka v predmetni zadevi, ne bi bilo več mogoče odpraviti. Oprava izvršilnih dejanj bi namreč dolžnico in njeno družino potisnila v nestabilno okolje možnosti in tudi verjetnosti velike izgube, v katerem obstaja resno tveganje, da bo okrnjeno njihovo dostojanstvo zaradi tveganja revščine, kot posledico izgube nepremičnin, ki predstavljajo njihov skupni dom. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da naj subjektivni pogoj za odlog izvršbe ne bi bil izkazan, saj naj bi bile navedbe o nastanku nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, o izpostavljenosti revščini in okrnitvi dostojanstva zaradi izgube doma pavšalne. Vendar pa navedeno ne drži, saj je pritožnica v predlogu za odlog izvršbe navedla, da bi o premoženjskem stanju in dejstvu, da nepremičnina predstavlja njun dom, izpovedala pritožnica in dolžnik D. C. Na podlagi njunih izpovedb bi dokazala, da bi bilo z izgubo doma ogroženo preživljanje pritožnice in njenih družinskih članov, saj si najemnine za stanovanje ne more privoščiti, tega si ne more privoščiti niti dolžnik, in bi tako v primeru prodaje zadevne nepremičnine preostalo le, da skupaj s svojo družino živijo dobesedno na cesti. Pritožnica poudarja, da navedenega ni uspela dokazati zato, ker sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem, ta dokazni predlog pa je sodišče zavrnilo s pavšalno navedbo, da je bilo mogoče odločiti na podlagi listinske dokumentacije. Nejasno je, na podlagi katere listinske dokumentacije je sodišče presodilo, da subjektivni pogoj ni izpolnjen, zato pritožnica izpostavlja, da je bil dokazni predlog neutemeljeno zavrnjen. Glede na navedeno je izpolnjen pogoj iz 11. točke 1. odstavka 71. člena ZIZ, na podlagi katerega sme sodišče odložiti izvršbo, zato pritožnica naslovnemu sodišču predlaga, da razveljavi zadevni sklep in odloži izvršbo, do pravnomočno končanega pravdnega postopka zaradi nedopustnosti izvršbe, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. P 727/2022-I. Priglaša pritožbene stroške.

3.Na pritožbo sta odgovorila upnika A. AG in B. B. po pooblaščencih, ji nasprotovala in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

15.Upnika sama krijeta svoje stroške odgovorov na pritožbo, saj ta nista pripomogla k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom ZIZ.

Zveza:

6.Iz razlogov izpodbijanega sklepa v bistvenem izhaja, da tretja obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so po njenem splošno znana - da je premoženje, ki je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze, skupno premoženje zakoncev. Na nepremičnini sta po trditvah tretje z dolžnikom, s katerim sta poročena od 10. 10. 1987, zgradila stanovanjsko-poslovni objekt, gre torej za premoženje, ki je bilo pridobljeno z delom, s skupnimi sredstvi. Prispevek tretje k pridobitvi, ohranitvi in povečanju vrednosti skupnega premoženja je najmanj enak kot prispevek dolžnika. Dejstva morajo biti znana širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje, da se lahko štejejo za splošno znana dejstva. Zakonska zveza z dolžnikom je dejstvo, ki ga mora dokazovati, nadalje ni splošno znano dejstvo, da je konkretna nepremičnina skupno premoženje, tudi podatki zemljiške knjige tega ne potrjujejo, prav tako ni splošno znano dejstvo, koliko je vlagala v to nepremičnino, niti da bi bil njen delež višji, kot velja pri skupnem premoženju, do ¾. Pravnih pravil ni mogoče šteti kot (splošno znanih) dejstev, temveč le tisto, kar spada k dejanskemu stanju. Posebno premoženje vsakega od zakoncev je tisto, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze (prvi odst. 77. čl. DZ). Iz zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige je razvidno, da je dolžnik pridobil lastninsko pravico na tej nepremičnini na podlagi darilne pogodbe z dne 5. 6. 1996, torej neodplačno med trajanjem zakonske zveze, in na tak način predstavlja posebno premoženje dolžnika. Če zakonec vlaga delo ali sredstva je na podlagi Stvarnopravnega zakonika (SPZ) posledica vlaganj le obligacijski zahtevek zoper tistega, ki je bil z vlaganji obogaten. Glede na navedeno ni verjetno izkazana lastninska pravica tretje na nepremičnini. Prav tako upnik ni pridobil poplačilne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi, temveč na pravno poslovni podlagi - pogodbe o dolgoročnem kreditu, sklenjene v obliki neposredne izvršljivega notarskega zapisa, ki predstavlja izvršilni naslov; čas začetka učinkovanja vknjižene hipoteke je 17. 3. 2005. Za dolg se je tretja tudi sama zavezala kot dolžnica in soglašala, da sta pogodba o dolgoročnem kreditu in sporazum o zavarovanju terjatve glede vseh dogovorjenih obveznosti ob dospelosti po notarskem zapisu neposredno izvršljiva in da se ob zapadlosti terjatve opravi izvršba zaradi njenega poplačila iz kupnine za predmet zavarovanja. Poleg tega, da ni izkazan objektivni pogoj za odlog, pa tudi ni izkazan subjektivni pogoj za odlog izvršbe, ki je glede tretjega sicer nekoliko mileje interpretiran v sodni praksi. V tem primeru pa je podana specifična situacija, saj je tretja istočasno stranka po izvršnem naslovu in se je z neposredno izvršljivostjo in prodajo v primeru neplačila strinjala. Milejša merila zanjo zato ne morejo veljati. Navedbe o nastanku nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, o izpostavljenosti revščini in okrnitvi dostojanstva zaradi izgube doma so pavšalne. Sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem, ker je bilo mogoče odločiti na podlagi listinske dokumentacije. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 73, 73/1, 73/2 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 77, 77/1

7.ZIZ omogoča odlog izvršbe v korist tretjega, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: 1) da je vložil pravno sredstvo, v katerem zahteva, da se izvršba na predmet, glede katerega predlaga odlog izvršbe, izreče za nedopustno, in 2) če a) izkaže obstoj svoje pravice s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na splošno znana dejstva, ali če b) za verjetno izkaže obstoj svoje pravice ter izkaže za verjetno, da bo s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (prvi in drugi odstavek 73. člena ZIZ).

8.V obravnavani zadevi je upnik predlog za izvršbo vložil na podlagi izvršilnega naslova, to je neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarke E. E. SV-559/2005 z dne 17. 3. 2005, ki vsebuje pogodbo o dolgoročnem kreditu št. 001 in sporazum o zavarovanju denarne terjatve, sklenjeno z dolžnikoma C. C. in D. C. C. C. je glede nepremičnine v izključni zemljiškoknjižni lasti dolžnika vložila ugovor kot tretja, zatrjujoč, da ima na nepremičnini 3/4 delež, glede katerega je tudi že kot tretja vložila ugovor in tožbo na nedopustnost izvršbe.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

9.V danem primeru je vodilni upnik na sporni nepremičnini na podlagi citiranega notarskega zapisa pridobil pogodbeno zastavno pravico (hipoteko). Ustavno sodišče je v odločbi Up-128/03-27 z dne 27. 1. 2005 odločilo, da se v primeru originarnega načina pridobitve lastninske pravice tisti, ki je pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, lahko sklicuje na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero. Pogodbena zastavna pravica pravica torej učinkuje tudi zoper nevpisanega skupnega lastnika, če je pridobitelj hipoteke (v danem primeru upnik) v dobri veri (primerjaj sodbo VSRS II Ips 95/2015 in druge). Tretja v ugovoru niti ni zatrjevala, da vodilni upnik ob pridobitvi hipoteke ni bil v dobri veri. Že iz navedenega razloga ni bil izpolnjen pogoj verjetnega izkaza pravice ter bi sodišče prve stopnje svojo obravnavo pritožničinega predloga zaključilo tudi že v tej fazi, saj morajo biti za odlog izvršbe na nepremičnino izpolnjeni pogoji v vseh zadevah, vodilni in pristopni. Izvršba na nepremično lahko namreč teče v vseh zadevah ali pa v nobeni.