Jedro

Sodišče prve stopnje je podrobno in prepričljivo navedlo dokaze, dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje, da je podan utemeljen sum, da je obdolženi storil očitano kaznivo dejanje, torej, da je večja verjetnost, da je obdolženec storil kaznivo dejanje kot da ga ni storil. Na pritožbene navedbe pritožnice je bilo v tem postopku že večkrat odgovorjeno. Najprej v sklepu preiskovalne sodnice, ki je zoper obdolženca odredila pripor, nato v sklepu zunajobravnavnega senata sodišča prve stopnje z dne 18. 9. 2024 ter v pravnomočnem sklepu preiskovalne sodnice o uvedbi preiskave z dne 18. 9. 2024. Pritožnica ne navaja nič novega, torej nobene okoliščine, ki bi lahko omajala zaključek sodišča prve stopnje.

Izrek

I.Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pripor, odrejen zoper obdolženca iz pripornega razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) podaljšalo tudi po vloženi obtožnici.

2.Zoper sklep je vložila pritožbo obdolženčeva zagovornica. Navaja, da vlaga pritožbo iz razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve varstva osebne svobode, torej po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP ter 19. člena Ustave Republike Slovenije. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor obdolžencu odpravi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče ocenjuje, da sodišče prve stopnje očitanih kršitev ni zagrešilo. Pravilno je zaključilo, da je (še vedno) podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, da je še vedno podan priporni razlog begosumnosti ter da je pripor neogibno potreben in sorazmeren ukrep.

5.Pritožnica izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje. Pri tem ocenjuje obdolženčev zagovor ter izpovedbi zaslišanih prič in druge dokaze ter zaključuje, da obdolženec ni storil očitanega kaznivega dejanja, ker ni deloval v sostorilstvu z drugimi sostorilci ter tujcev ni prevažal z namenom pridobitve premoženjske koristi zase ali za koga drugega.

6.Drugače od pritožnice je sodišče prve stopnje v 6. do 11. točki izpodbijanega sklepa podrobno in prepričljivo navedlo dokaze, dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje, da je podan utemeljen sum, da je obdolženi storil očitano kaznivo dejanje, torej, da je večja verjetnost, da je obdolženec storil kaznivo dejanje kot da ga ni storil. Ni česar drugega dodati zato, ker je bilo na pritožbene navedbe pritožnice v tem postopku že večkrat odgovorjeno. Najprej v sklepu preiskovalne sodnice, ki je zoper obdolženca odredila pripor, nato v sklepu zunajobravnavnega senata sodišča prve stopnje z dne 18. 9. 2024 ter v pravnomočnem sklepu preiskovalne sodnice o uvedbi preiskave z dne 18. 9. 2024. Pritožnica ne navaja nič novega, torej nobene okoliščine, ki bi lahko omajala zaključek sodišča prve stopnje. Treba je dodati, da bodo zagovor obdolženca in drugi dokazi pretehtani v skladu z drugim odstavkom 355. člena ZKP po izvedenem dokaznem postopku na glavni obravnavi, če bo do nje prišlo.

7.Zaključek o begosumnostni nevarnosti obdolženca, nujnosti pripora in sorazmernosti tega ukrepa pritožnica ne izpodbija, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da ima izpodbijani sklep tudi o tem konkretne in prepričljive razloge v 12. in 13. točki.

8.Ker glede na zgoraj navedeno pritožba ni utemeljena, saj je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so podani zakonski in ustavni pogoji za podaljšanje pripora, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201, 201/1, 201/1-1, 204

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.