Jedro

1. Če tožeča stranka dokazilo o plačilu sodne takse priloži šele s pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče zaradi neplačila sodne takse štelo, da je tožba umaknjena in je postopek ustavilo (105a člena ZPP), je tožeča stranka dokaz o plačilu sodne takse predložila prepozno, ob pogoju, da je sodišče pred izdajo sklepa o ustavitvi postopka ravnalo skladno z določili 2. odstavka 105.a člena ZPP (nepopolna vloga).

2. Za vlogo, ki se je štela za umaknjeno, ker taksa ni bila plačana oz. ker ni bilo predloženo dokazilo o plačilu sodne takse, je potrebno plačati četrtino takse, določene sklano z ZST, kazenska taksa pa se v takem primeru ne plača. Zato je pritožbo tožnice v delu, ker predlaga povnitev že plačane takse, mogoče šteti za predlog za vrnitev takse skladno z

34. členom ZST.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Revizija se ne dopusti.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo, da je tožba umaknjena in postopek ustavilo.

Zoper navedeni sklep se z laično pritožbo smiselno zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja pritožuje tožnica. V pritožbi navaja, da je v odrejenem roku plačala sodno takso za tožbo v zadevi II Pd 394/2005. Ker je sodišče prve stopnje postopek kljub temu ustavilo, predlaga, da se ji povrne že plačana sodna taksa.

Pritožbi prilaga fotokopijo dokazila o plačilu sodne takse.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) v zvezi s 366. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

Iz listinske dokumentacije je razvidno, da je tožnica tožbo za ugotovitev obstoja terjatve v znesku 975.614,08 SIT z zamudnimi obrestmi v višini TOM od 10.7.2001 dalje do plačila ter na povrnitev pravdnih stroškov vložila pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Po pravnomočnosti sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. XI Pg 10/2002 z dne 30.12.2004, s katerim se je Okrožno sodišče izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi, je bila zadeva odstopljena Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Ker tožnica ob vložitvi tožbe ni predložila tudi dokazila o plačilu sodne takse za tožbo, jo je prvostopenjsko sodišče s sklepom opr.

št. II Pd 394/2005 z dne 5.4.2005 pozvalo na predložitev predmetnega dokazila, pri čemer jo je v citiranem sklepu tudi opozorilo na posledice, če se temu sklepu ne bo odzvala. Iz listinske dokumentacije je razvidno, da je tožnica sklep prejela

7.4.2005, vendar v postavljenem 8-dnevnem roku sodišču prve stopnje dokazila o plačilu sodne takse za tožbo ni predložila. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo izpodbijani sklep ob upoštevanju določbe 105. a čl. ZPP. Iz spisovnih podatkov namreč ne izhaja, da bi tožnica v postavljenem 8-dnevnem roku predložila sodišču dokazilo o plačani sodni taksi za tožbo.

Ker uveljavljani pritožbeni razlog ni bil podan, niti niso bili podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodiče po uradni dolžnosti (353. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP), je bilo potrebno pritožbo tožnice zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da je na podlagi 3. odst. 32. a čl. Zakona o sodnih taksah (ZST - UPB; Ur.l. RS, št. 20/2004) stranka dolžna za vlogo, ki se je štela za umaknjeno, ker taksa ni bila plačana oz. ker ni bilo predloženo dokazilo o plačilu takse, plačati četrtino takse, ki je določena z Zakonom o sodnih taksah. V tem primeru se kazenska taksa ne plača. Po 34. čl. ZST - UPB se zahteva za vrnitev takse vloži pri sodišču, ki je odločalo na prvi stopnji in sicer v 60 dneh, ko je bila taksa pomotoma plačana oz. od dneva, ko je prizadeti izvedel, da dejanje ni bilo opravljeno, pri čemer pa vrnitev takse ni mogoče zahtevati po preteku dveh let od dneva, ko je bila plačana. Po stališču pritožbenega sodišča bi se lahko pritožba tožnice v delu, v katerem predlaga povrnitev že plačane takse, štela kot zahteva za vrnitev takse po 34. čl. ZST-UPB.

Ker denarna terjatev tožnice napram toženi stranki, ki jo je uveljavljala v tem individualnem delovnem sporu, ne presega revizijskega minimuma (2. odst. 367. čl. ZPP), je bilo potrebno v skladu z 5. tč. 31. čl. in 32. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) odločati tudi o tem, če se revizija dopusti. V skladu s 1.odst. 32. čl. ZDSS-1 sodišče dopusti revizijo le v primeru, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Ker v konkretnem primeru ni podan nobeden od navedenih razlogov, je pritožbeno sodišče sklenilo, da revizije ne dopusti.

PRAVNI POUK: Zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ni dopustilo revizije, lahko stranka v 30 dneh vloži pritožbo, če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pritožbo je potrebno vložiti pri sodišču prve stopnje, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.