Jedro

Uporabniki ... so preko interne kanalizacije priključeni na kanalizacijsko omrežje v Občini Piran in zato ne sme biti prekinjen odvod odpadne vode iz njihovih objektov do javne kanalizacije. To pomeni, da tudi tožeča stranka, pa četudi del interne kanalizacije poteka po njenem zemljišču, ni smela sama prekiniti odvoda odpadnih vod po tej kanalizaciji. Če uporabniki interne kanalizacije te niso primerno vzdrževali in jo čistili, kot to od njih zahteva Odlok, je njihovo ravnanje lahko obravnavano v prekrškovnem postopku, tožeča stranka pa ima, kot lastnica služečega zemljišča, možnost, da zoper te uporabnike vloži ustrezna pravna sredstva civilnega prava, s katerimi lahko zahteva, da interno kanalizacijo uporabljajo na način, da ji s tem ne povzročajo škode oziroma, če so za to izpolnjeni pogoji, zahteva prenehanje izvrševanja služnosti poteka interne kanalizacije po njenem zemljišču. Zatrjevano nevzdrževanje dela interne kanalizacije, ki poteka po njenem delu zemljišča, pa tožeči stranki ne daje pravice, da vanjo poseže tako, da kanalizacijske cevi odbije in zabetonira, torej da prepreči odvajanje odpadnih vod.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občine Piran in Občine Ankaran (v nadaljevanju prvostopenjski organ ali medobčinski inšpektorat) je z odločbo, št. 0611-73/2020-ODL-6 z dne 30. 7. 2020 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), družbi A., d.o.o. ... (v nadaljevanju tožeča stranka) kot lastnici nepremičnine z naslovom ... in parc. št. 5147/4 k.o. ... naložil, da vzpostavi prvotno stanje na interni kanalizaciji tako, da bo ponovno vzpostavljen nemoten odvod odpadnih vod vsem uporabnikom, ki so priključeni na prekinjeno interno kanalizacijo (1. točka izreka), in to v roku 15 dni od prejema odločbe (2. točka izreka). Določil je, da mora tožeča stranka o izvršeni obveznosti takoj po pretečenem roku za njeno izvršitev pisno obvestiti prvostopenjski organ (3. točka izreka) ter da bo v primeru, če tega ne bo storila, uveden postopek začasne prekinitve dobave vode (4. točka izreka), pritožba zoper odločbo pa ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka).

2.Prvostopenjski organ navaja, da je medobčinski inšpektor dne 4. 6. 2020 po uradni dolžnosti opravil ogled prekinitve odvoda odpadne vode uporabnikom na naslovih ... in ... v ..., in sicer na delu interne kanalizacije, ki poteka po zemljišču tožeče stranke. Ugotovil je, da je tožeča stranka ob betonskem podpornem zidu v notranjem prostoru prizidka na severni strani svoje parcele odbila del betonske interne kanalizacije in zabetonirala odprto cev, ki pelje proti hiši ..., s tem pa prekinila odvod odpadne vode iz prej navedenih stavb. Medobčinski inšpektor je tožečo stranko povabil, da se izjavi o teh ugotovitvah, kar je ta po svoji pooblaščenki tudi storila. Navedla je, da po njeni parceli poteka stara in dotrajana kanalizacijska cev, verjetno od soseda A. A. Projektant tožeče stranke se je 18. 2. 2020 obrnil na Javno podjetje B., d.o.o. (v nadaljevanju JP B.), ki je v pisnem odgovoru z dne 12. 6. 2020 podalo mnenje, da gre za interno kanalizacijo, za katero niso pristojni, pač pa da mora zanjo skrbeti uporabnik. Tožeča stranka iz tega sklepa, da uporabnik A. A. za svojo interno kanalizacijo ni skrbel, niti takrat, ko ga je na to opozorila tožeča stranka niti takrat, ko sta ga k temu pozvala nadzornik in gradbenik B. B. Tožeča stranka meni, da A. A. ni uporabnik javne kanalizacije, pač pa je to le tožeča stranka, ki se sklicuje na 32. člen in 10. točko 5. člena Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode (Uradne objave Primorske novice, št. 11/2010 in Uradni list RS, št. 1/2018, v nadaljevanju Odlok). Ni jasno, zakaj je bil zoper tožečo stranko uveden inšpekcijski postopek, saj sosedje niso lastniki zemljišča ali stavbe, kjer poteka kanalizacija. Prvostopenjski organ bi moral zato ugotoviti, ali gre za interno kanalizacijo in ker ni dvoma, da se iz te interne kanalizacije iztekajo fekalije družin A. A., C. C. in Č. Č. v javno kanalizacijo, je to prekršek in bi moral biti zato inšpekcijski postopek uveden zoper navedene.

3.Prvostopenjski organ pojasnjuje, da ni dvoma, da po parc. št. 5147/4 k.o. ... poteka interna kanalizacija uporabnikov na naslovu ..., ... in ... in da je tožeča stranka, ker ni uspela doseči dogovora s sosedom A. A., v juniju 2020 zaprla kanalizacijsko cev. To izhaja iz mnenja družbe C., d.o.o. št. LL-31/2020 z dne 22. 6. 2020, ki je bilo izdelano po naročilu tožeče stranke. Zaradi prekinitve odvajanja odpadnih vod so sosedje tožeče stranke primorani svoje odpadne vode odvajati preko avtomatske črpalke po površju neposredno v jašek javne kanalizacije, ki se nahaja v Ulici ... Trditev tožeče stranke, da naj A. A. ne bi bil uporabnik javne kanalizacije, ne drži, saj je, tako kot ostali sosedje, na javno kanalizacijo priključen preko skupne interne kanalizacije, ki poteka po parceli tožeče stranke in so zato v skladu z Odlokom vsi uporabniki javne kanalizacije, ki imajo obveznost, da vzdržujejo kanalizacijski priključek in interno kazalizacijo z vsemi objekti in napravami. To pa pomeni, da bi lahko tožeča stranka ob ugotovitvi slabega stanja interne kanalizacije sosedov to prijavila pri prvostopenjskemu organu, ne bi pa smela samovoljno prekiniti odvajanja vode drugemu uporabniku. Odlok namreč v štirinajsti alineji prvega odstavka 32. člena določa, da uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.

4.Tožeča stranka je zoper odločitev prvostopenjskega organ vložila pritožbo, ki pa jo je Župan Občine Piran (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo, št. 4293-0019/2020 (611-73/2020) z dne 9. 10. 2020, zavrnil ter odločil, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka. V obrazložitvi svoje odločitve uvodoma citira za zadevo relevantne določbe Odloka ter ugotavlja, da ni sporno, da je tožeča stranka zabetonirala odprti jašek odpadnih vod, v katerega se steka interna kanalizacija uporabnikov na naslovu ..., ... in ... Ta poteka preko internega priključka po tujem zemljišču, to je zemljišču tožeče stranke. Da gre v tem primeru za interno kanalizacijo, je potrdil tudi upravljavec javnega kanalizacijskega omrežja JP B. in zato te ugotovitve tožeča stranka ne more izpodbijati s trditvami, da bi moral medobčinski inšpektor pridobiti tudi podatke o vpisanih služnosti in načrtih poteka interne kanalizacije. V izpodbijani upravni odločbi je namreč medobčinski inšpektor odločal o (ne)izpolnitvi obveznosti uporabnikov javne kanalizacije in ne o civilnopravnih razmerjih med vsakokratnimi lastniki predmetnih nepremičnin, saj to ni predmet inšpekcijskega postopka. Drugostopenjski organ še meni, da tožeča stranka nima prav, ko trdi, da je edina uporabnica javne kanalizacije, saj Odlok določa, da je uporabnik javne kanalizacije tudi fizična ali pravna oseba, ki je (so)lastnik stavbe ali zemljišča, ki je priključena na javno kanalizacijo oziroma koristi storitve javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda.

5.Drugostopenjski organ se pridružuje zaključkom prvostopenjskega organa in ugotavlja, da je svojo odločitev ustrezno pojasnil, tožeči stranki pa pritrjuje, da je zapisnik o ogledu pomanjkljiv, saj ga niso podpisali vsi prisotni, kar pa ne pomeni, da ga zato ni moč šteti za javno listino oziroma šteti, kot da ogleda ni bilo. V zapisniku se je opisovalo dejansko stanje zadeve, tem ugotovitvam pa tožeča stranka ne ugovarja. Pomanjkljivost zapisnika je sicer postopkovna kršitev, kar pa ni bistvena kršitev določb postopka in tudi ni vplivala na zakonitosti izpodbijane odločbe. Drugostopenjski organ se ne strinja s tožečo stranko, da bi moral medobčinski inšpektor ugotavljati lastništvo interne kanalizacijske cevi in od lastnikov zahtevati pridobitev vseh soglasij po Odloku, saj ne gre za nov priključek na kanalizacijo. Uporabnik namreč ne sme prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku, ne glede na to, ali ima do uporabnika morebitna nerešena civilnopravna vprašanja, ki izvirajo iz soglasij za potek interne kanalizacije oziroma za postavitev revizijskega jaška. Od tožeče stranke se ne zahteva, da revizijski jašek popravi, pač pa da zadevo vrne v prvotno stanje in zato ne gre za ukrep, ki bi bil nesorazmeren. Tožeča stranka je bila v postopku seznanjena z vsemi ugotovitvami inšpektorja, dana pa ji je bila tudi možnost, da se o njih izjavi.

6.Tožeča stranka je zoper odločitev tožene stranke vložila tožbo v upravnem sporu zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano ter drugostopenjsko odločbo odpravi ter postopek ustavi, podrejeno pa, da zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Tožena stranka naj ji tudi povrne stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7.Tožeča stranka v tožbi najprej povzema vsebino izpodbijane odločbe, vsebino svoje pritožbe zoper to odločbo ter vsebino drugostopenjske odločbe. Sklicuje se na svoje navedbe, ki jih je podala v izjavi z dne 17. 6. 2020 o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Zatrjuje, da ne drži navedba, da naj bi medobčinski inšpektor opravil inšpekcijski ogled 4. 6. 2020, pač pa je dan pred tem redar D. D. na prošnjo tožeče stranke fotografiral jašek. V zapisniku je navedeno, da je medobčinski inšpektor opravil inšpekcijski ogled dne 4. 6. 2020 ob 10.40 uri ob navzočnosti izvajalca gradbenih del E. E., kar pa ta zanika, čeprav se je tega dne nahajal na parc. št. 5147/4 k.o. ..., kar potrjuje tudi kopija gradbenega dnevnika. Tožeča stranka opozarja, da elektronski zapisnik ni podpisan in zatrjuje, da medobčinski inšpektor terenskega ogleda ni opravil. Do teh zatrjevanih okoliščin se niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ nista opredelila. Ker izpodbijana odločba temelji na prepisu zapisnika ali na elektronskem zapisniku, ki je sestavljen v nasprotju z zakonskimi določbami, ga po 80. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ni moč šteti za uradno javno listino. Zakon o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) nima posebnih določb, ki bi se nanašale na izvedbo inšpekcijskega postopka, zato se v takem postopku upoštevajo vsa temeljna načela ZUP, tudi načelo materialne resnice, ki v postopku zahteva ugotovitev resničnega dejanskega stanja in v ta namen ugotovitev vseh dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev. Tožeča stranka trdi, da ta določba ZUP v predmetni zadevi ni bila upoštevana. Obstaja sum, da inšpektor ogleda sploh ni opravil na terenu, če pa ga je, je kar v pisarni sestavil elektronski zapisnik, kar je v nasprotju z določbami 74. člena ZUP. Ta zapisnik je zato lahko le uradni zaznamek in ne zapisnik o ogledu.

8.Tožeča stranka opisuje, da se je direktorica družbe 21. 9. 2020 ob 9.33 uri nahajala pred garažo stanovanjske hiše na ... in se je pogovarjala z gradbenikoma F. F. in G. G. Takrat se je približala neznana oseba in kljub njenemu opozorilu, da stopa na zasebno zemljišče, stopila proti njeni garaži. Tu je iz notranje strani jakne potegnila značko, jo hitro pokazala in znova spravila, nato pa povedala, da je medobčinski inšpektor in da bo preveril, ali je uredila zadevo s kanalizacijsko cevjo. Direktorica je bila začudena, saj je bila zoper odločitev prvostopenjskega organa vložena pritožba. Ker se je ustrašila, da ta pritožba ni bila posredovana drugostopenjskemu organu, je še istega dne pri prvostopenjskemu organu zaprosila za kopijo celotnega spisa in se pri županu dogovorila za sestanek za dne 24. 9. 2020, pri katerem sta bila navzoča še direktor občinske uprave H. H. in pravnica I. I. Po pregledu spisa je bilo ugotovljeno, da je medobčinski inšpektor zamolčal prvo listino v spisu, to je Poročilo občinskega redarja D. D. o opravljenem delu z dne 3. 6. 2020 od 14.00 do 22.00 ure (v nadaljevanju Poročilo).

9.Tožeča stranka v nadaljevanju povzema vsebino Poročila in navaja, da je iz predložene dokumentacije razvidno, da prvostopenjski organ pred izdajo izpodbijane odločbe ni izvedel ugotovitvenega postopka - ogleda, ki ga je bil dolžan izvesti po določbi 8. člena ZUP in skladno s pravili XII. poglavja tega zakona. Ker so bila z nepravilnim postopanjem prvostopnega organa v postopku inšpekcijskega nadzora pred izdajo izpodbijane odločbe kršena številna pravila postopka, ki vplivajo na zakonitost in pravilnost odločitve, je tožba tožeče stranke že iz tega razloga utemeljena. Obenem to kaže, da izpodbijana odločitev temelji na dejanskem stanju, kot ga je ugotovil redar D. D. dne 3. 6. 2020, in ne na ogledu medobčinskega inšpektorja. V inšpekcijskem spisu se namreč ne nahaja zapisnik o dejanskem ali terenskem ogledu medobčinskega inšpektorja, temveč le Poročilo, s katerim pa se je tožeča stranka seznanila šele na sestanku pri županu dne 24. 9. 2020. Tožeča stranka zato ne dvomi, da je medobčinski inšpektor zgolj na podlagi redarjevega poročila naslednjega dne 4. 6. 2020 v pisarni sestavil elektronski zapisnik in ga še istega dne posredoval tožeči stranki, da se o njem izjavi.

10.Prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi navaja, da so zaradi prekinitve odvajanja odpadnih voda sosedje primorani svoje odpadne vode odvajati preko avtomatske črpalke po površju neposredno v jašek javne kanalizacije, ki se nahaja v Ulici ..., in da v primeru okvare črpalke ali poškodbe cevi črpalke lahko pride do razlitja odpadnih vod po površju in s tem do onesnaženja okolja s fekalijami; kar vse pa ne izhaja iz elektronskega zapisnika medobčinskega inšpektorata z dne 4. 6. 2020. Ker tožeča stranka s temi navedbami prvostopenjskega organa pred izdajo odločbe ni bila seznanjena, je bila kršena njena pravica do izjave. Drugostopenjski organ se do teh kršitev ni izjavil, pač pa je tudi sam navajal nova dejstva in dokaze s tem, ko je pojasnjeval, da se v spisovni dokumentaciji nahaja dopis A. A., ki pa ga tožeči stranki ni vročil.

11.Tožeča stranka meni, da je v zadevi kot prvo sporno vprašanje, ali izpodbijani ukrep medobčinskega inšpektorata temelji na zakonu ter ob tem citira določbo 32. člena ZIN, ki določa pristojnosti inšpektorjev ter 38. člen Odloka, ki ureja nadzor nad njegovim izvajanjem. Meni, da je v skladu z določbami Odloka dopustno izreči le tisti ukrep, ki je konkretno opredeljen v 39. členu Odloka in se uporabi v primeru, ko uporabnik noče upoštevati odločb inšpekcije in se mu lahko odredi prekinitev dobave vode. Tožeča stranka trdi, da medobčinski inšpektorat za izrečeni ukrep vzpostavitve v prvotno stanje na interni kanalizaciji ni imel zakonite podlage niti po Odloku niti po ZIN. Opozarja tudi, da prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da po štirinajsti alineji prvega odstavka 32. člena Odloka uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti, vendar to velja le za uporabnike javne kanalizacije in ne za uporabnike interne kanalizacije. Tožeča stranka v zvezi s tem citira določbo 10. točke 3. člena Odloka, ki določa kdo je uporabnik javne kanalizacije - to je tisti, ki je lastnik stavbe ali zemljišča, ki je priključeno na javno kanalizacijo ter koristi javne službe. Sosedje tožeče stranke torej niso uporabniki javne kanalizacije, pač pa uporabniki interne kanalizacije. V 7. točki 3. člena Odloka je pojasnjeno, da je interna kanalizacija sistem kanalov in z njimi poveznih tehnoloških naprav, ki so namenjene odvajanju odpadne in padavinske vode od mesta nastanka do izpusta v javno kanalizacijsko omrežje. Po 16. členu Odloka mora za priključitev stavbe na javno kanalizacijo uporabnik predložiti javnemu izvajalcu soglasje lastnika zemljišča po katerem poteka priključni kanal, po 17. členu pa mora uporabnik predložiti dovoljenje lastnika zemljišča stavbe, da se na njegovem zemljišču postavi revizijski jašek, če slednjega ni mogoče postaviti ob parcelni meji zasebnega zemljišča in javne lastnine oz. na zemljišču, ki je v lasti stavbe. Po 32. členu Odloka mora tak uporabnik zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije in kanalizacijski priključek skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca ter vse te objekte in naprave vzdrževati. Za reševanje težav z interno kanalizacijo torej ni pristojen javni izvajalec, temveč uporabnik interne kanalizacije (16. člen) ali internega revizijskega jaška (17. člen). Na to je opozorilo tudi JP B. v dopisu z dne 12. 6. 2020, ko navaja, da ni pristojen za reševanje in ukrepanje v nastali situaciji na interni kanalizaciji, medtem ko iz javnega poziva tega podjetja z dne 14. 8. 2019 izhaja le poziv vsem lastnikom stavb k ureditvi neustreznih priklopov na javno kanalizacijo in način te ureditve.

12.Glede na navedeno tožeča stranka meni, da je ves čas inšpekcijskega postopka utemeljeno zahtevala, da medobčinski inšpektor preveri, če lastniki stavb ... in ... razpolagajo s potrebnimi soglasji po 16. členu in 17. členu Odloka, saj jim tožeča stranka ni nikoli dala soglasja za postavitev revizijskega jaška in tudi ne soglasja, da interna kanalizacija poteka po njenem zemljišču. Ker tega medobčinski inšpektor ni ugotovil, je izpodbijana odločba v nasprotju z materialnimi določbami Odloka, ki določa obveznosti lastnikov interne kanalizacije (IV. poglavje Odloka - Pogoji za zagotavljanje in uporabo javne kanalizacije).

13.Izrek pod 1. točko izpodbijane odločbe je po prepričanju tožeče stranke nedoločen in je nejasen, saj medobčinski inšpektor zahteva vzpostavitev v prvotno stanje na interni kanalizaciji, da bo ponovno vzpostavljen nemoten odvod odpadnih vod vsem uporabnikom, iz elektronskega zapisnika, pa izhaja, da gre za interne uporabnike stavb na naslovu ... in ... Odločbe zato v tem delu ni mogoče preizkusiti, saj iz izreka ni jasno, kdo naj bi bili vsi uporabniki. Enako to velja za zahtevo medobčinskega inšpektorja za vzpostavitev prvotnega stanja na interni kanalizaciji, saj ni pojasnjeno, kakšno naj bi bilo to prvotno stanje, razen da je navedeno, da je bilo stanje slabo, zaradi česar je tožeča stranka tudi podala prijavo medobčinskemu inšpektoratu, ta pa je nadzor zavrnil z utemeljitvijo, da za to ni pristojen. V konkretnem primeru pa ni šlo le za slabo stanje, kot to obrazlaga medobčinski inšpektorat v izpodbijani odločbi, ali le za zamašeno stanje z vejevjem, kot to obrazlaga drugostopenjski organ, temveč za stanje, ki je bilo nevarno za ljudi in okolico, saj je iz stare, poškodovane interne kanalizacije več kot tri mesece pronicala kanalizacija. V zvezi s tem je tožeča stranka predlagala svoje zaslišanje in zaslišanje prič, predložila pa tudi listinska dokazila, vendar pa kljub temu prvostopenjski organ dejanskega stanja v zvezi s tem ni ugotavljal, drugostopenjski organ pa je celo zavzel pravno popolnoma napačno stališče, da je dovolj, če inšpektor ugotovi, da je tožnik zabetoniral odprti jašek odpadnih vod. Trditev drugostopenjskega organa, da okoliščine, da sosedje nimajo soglasja za potek internega kanalizacijskega priključka ali revizijskega jaška, niso predmet tega postopka, temveč individualnih civilnopravnih razmerij, pa glede na določbe Odloka ne drži.

14.Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, naj jo zavrne kot neutemeljeno, tožeča stranka pa naj ji povrne stroške postopka. Navaja, da je bila izpodbijana odločba izdana v skladu z Ustavo in zakoni. Dne 4. 6. 2020 je bil po uradni dolžnosti v skladu z ZUP in ZIN opravljen ogled prekinitve odvoda odpadne vode uporabnikom na naslovu ... in ... v ..., saj ga je tožeča stranka zamašila s tem, da je zabetonirala odprto cev. Posledično so stavbe na ... in ..., ki so preko interne kanalizacije povezane z javno kanalizacijo, ostale brez ustreznega odvoda odpadne vode. Tožeča stranka je s tem kršila določbo 32. člena Odloka, saj uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku ali pa ga onemogočiti z nestrokovnim delom, dotrajana kanalizacijska cev, na katero se sklicuje tožeča stranka, pa pri tem ne more biti upoštevna. Tožeča stranka bi zaradi slabega stanja interne kanalizacije sosedov lahko podala prijavo medobčinskemu inšpektoratu, ne pa samovoljno prekinila odvajanja vode drugim uporabnikom.

15.Ne drži navedba tožeče stranke, da ji je bila v postopku kršena pravica do izjave, saj je medobčinski inšpektor tožečo stranko povabil, da se v petnajstih dneh izjavi v zvezi prekinitve odvoda odpadne vode drugim uporabnikom. Dodaja, da določba 29. člena ZIN ne zahteva obveznosti predhodne najave ali obvezne prisotnosti tožeče stranke ob ogledu, pač pa je inšpektor le zavezan, da pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove na izjavo o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, kar je tudi storil. Glede navedbe tožeče stranke, da je zaradi iztekanja fekalij iz stare interne kanalizacije medobčinskemu inšpektorju predlagala, da zoper tri sosede uvede inšpekcijski postopek, tožena stranka pojasnjuje, da inšpektor predlogu za uvedbo inšpekcijskega postopka ni dolžan slediti ter se v zvezi s tem sklicuje na sodno prakso. Zaradi samovoljnega in protipravnega ravnanja tožeče stranke so bili sosedje (stanovalci stavb na ... in ...) primorani svoje odpadne vode odvajati preko avtomatske črpalke, in sicer po površju, kar pa je lahko nevarno, če pride do okvare črpalke. Ob močnem deževju dne 8. 6. 2020 so bili celo prisiljeni poklicati gasilce, saj zaradi izpada elektrike črpalka ni delovala in je bilo s tem resno ogroženo njihovo premoženje.

16.Tožena stranka navaja, da tožeča stranka neupravičeno trdi, da medobčinski inščektor dne 4. 6. 2020 ni opravil ogleda. Ogled je bil opravljen, v skladu s tem pa je bil napravljen tudi zapisnik, do katerega se je tožena stranka opredelila že v pritožbenem postopku. Trditve tožeče stranke, da sosedje nimajo potrebne dokumentacije za potek interne kanalizacije, ki je po 13. členu Odloka obvezna, prav tako pa da tudi nimajo soglasja tožeče stranke, tožena stranka pojasnjuje, da to ni predmet postopka in da tožena stranka tudi ni odgovorna za reševanje civilnopravnih razmerij med tožečo stranko in sosedi. V konkretni zadevi je sporno vprašanje zabetoniranja cevi ter samovoljno in protipravno ravnanje tožeče stranke. Tožena stranka poudarja, da medobčinski inšpektor ni ugotavljal lastništva interne kanalizacijske cevi oziroma od lastnikov ni zahteval soglasja po Odloku, saj ne gre za odločanje o priključitvi na javno kanalizacijo, niti ne gre za nov priključek na javno kanalizacijo stavb na naslovu ... in ... Bistveno je le, da uporabnik ne sme prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku, če ima nerešena civilnopravna vprašanja, ki izvirajo iz soglasij za potek interne kanalizacije oziroma postavitve revizijskega jaška. Ne drži pa niti navedba tožeče stranke, da sosedje niso uporabniki javne kanalizacije, saj so njihovi objekti na javno kanalizacijo priključeni preko skupne interne kanalizacije, ki poteka po parc. št. 5147/4 k.o. ... Medobčinski inšpektor je inšpekcijski ukrep izrekel v skladu z določbo 32. člena ZIN, ki določa, da ima inšpektor pravico odrediti ukrepe v skladu s tem zakonom ali drugim zakonom. V predmetni zadevi se je odločil za odpravo nepravilnosti zabetoniranja cevi. Izrečeni ukrep zasleduje javno korist, saj bi v primeru, če odprava nepravilnosti ne bi bila odrejena, obstajala grožnja razlitja fekalij ter ogrozitev zdravja tamkajšnjih prebivalcev ter vseh mimoidočih. Ukrep je tudi sorazmeren, saj je vzpostavitev prejšnjega stanja najmanj, kar lahko tožeča stranka naredi; zagroženi ukrep začasne prekinitve vode pa ni nezakonit, saj iz izreka odločbe ne izhaja, da je že izrečen, temveč da bo izrečen, kolikor tožeča stranka ne bo izpolnila naložene obveznosti.

17.Tožena stranka meni, da prihaja v navedbah tožeče stranke do neskladja, saj tožeča stranka najprej zatrjuje, da naj dne 4. 6. 2020 ne bi bil opravljen inšpekcijski ogled, da izvajalec gradbenih del ob tem ni bil prisoten, nato pa sama ponudi dokaz, da je bil tega dne navzoč na nepremičnini tožeče stranke. To, da je bil gradbeni izvajalec dejansko prisoten ob izvedbi inšpekcijskega pregleda, potrjuje tudi zapisnik o inšpekcijskem ogledu. Tožena stranka poudarja, da je v postopku obravnave razjasnila dejansko stanje ter ob odločanju uporabila za zadevo relevantne materialne predpise. Dne 21. 9. 2020 je medobčinski inšpektor opravil ogled z namenom preverjanja, ali je tožeča stranka uredila kanalizacijsko cev tako, kot je bilo od nje zahtevano z inšpekcijsko odločbo, kar tožeče stranke ne bi smelo čuditi, saj je v izpodbijani odločbi navedeno, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Trditev tožeče stranke, da naj bi tožena stranka skrivala Poročilo, ne drži, saj je sama dne 3. 6. 2020 redarja prosila, da fotografira jašek in zato ni razumljivo, kaj naj bi potemtakem tožena stranka lahko skrivala pred tožečo stranko. Tožena stranka trdi, da je tožeča stranka že v postopku izdaje izpodbijane odločbe ter ob odločanju o pritožbi zoper njo večkrat spremenila svoje navedbe glede poteka dogodkov dne 3. 6. 2020. Tožeča stranka navaja, da ogled 4. 6. 2020 ni bil opravljen, hkrati pa želi izpodbijati navedbe iz izpodbijane odločbe tako, da se sklicuje na elektronski zapisnik o ogledu, ko trdi, da v tem zapisniku ni navedeno, da bi bili sosedje primorani odvajati svoje odpadne vode preko avtomatske črpalke v jašek javne kanalizacije na Ulici ...

18.Tožena stranka pojasnjuje, da je interna kanalizacija natančneje določena v 7. točki 5. člena Odloka kot sistem kanalov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki so namenjene odvajanju odpadne in padavinske vode od mesta nastanka do izpusta v javno kanalizacijsko omrežje. Za reševanje težav z interno kanalizacijo je pristojen uporabnik interne kanalizacije ali internega revizijskega jaška (16. in 17. člen Odloka) in zato za reševanje takih težav ni pristojno JP B. To pa pomeni, da je tožeča stranka sicer morala ukrepati, vendar pa tega ne bi smela storiti samovoljno ter v nasprotju z določbami Odloka in zakonskih predpisov. JP B. je lastnike stavb s pozivom z dne 14. 8. 2019 pozvalo k ureditvi neustreznih priklopov na javno kanalizacijo, seznanilo pa jih je tudi, da se bodo začeli izvajati poostreni terenski pregledi. Tožena stranka zavrača navedbe tožeče stranke, da naj izrek izpodbijane odločbe ne bi bil jasen, določen in izvršljiv. Zahteva se vzpostavitev prvotnega stanja, kar pomeni, da je tožeča stranka dolžna z jaška, ki ga je zabetonirala, odstraniti ves beton, da bo kanalizacijska cev zopet uporabna.

19.Tožeča stranka se je na odgovor tožene stranke odzvala v prvi pripravljalni vlogi z dne 16. 3. 2021, v kateri prereka navedbe tožene stranke ter ponavlja svoje tožbene navedbe (sodišče jih zato na tem mestu ne ponavlja). Kot neresnične zanika trditve tožene stranke, da naj bi v postopku in tožbi navajala nasprotujoče si izjave in da naj bi izjave spreminjala, saj to ne drži. Kot pavšalne prereka tudi navedbe tožene stranke, ki se nanašajo na prekršek, ki naj bi ga naredila tožeča stranka, ko je zabetonirala staro poškodovano cev na svojem zemljišču. Kot neiskrene in pavšalne pa ocenjuje njene navedbe, da naj bi bil postopek uveden zaradi javne koristi, to je grožnje razlitja fekalij, saj je tožeča stranka cev po treh mesecih prošenj pri sosedu in komunalnemu podjetju zabetonirala prav zato, da je s tem preprečila razlivanje fekalij po parceli. Ne strinja se niti s trditvijo tožene stranke, da inšpektor ni bil dolžan ugotavljati lastništva interne kanalizacijske cevi, saj je to zahtevano z določbami Odloka.

20.Tožena stranka v odzivu na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke v vlogi, ki jo je sodišče prejelo dne 27. 7. 2022, vztraja pri svoji odločitvi, pri obrazložitvi izpodbijane in drugostopenjske odločbe ter pri navedbah v odgovoru na tožbo. Ker svoje navedbe iz odgovora na tožbo ponavlja, jih sodišče ponovno ne povzema. Tožena stranka pa dodatno citira dele nekaterih sodnih odločb Upravnega sodišča (I U 177/2009, I U 974/2012, I U 1496/2014, III U 370/2011).

21.Tožeča in tožena stranka sta svoja stališča in mnenja ponovili v nadaljnjih pripravljalnih vlogah.

22.Sodišče je 25. 9. 2024 v zadevi opravilo javno glavno obravnavo, na kateri sta tožeča in tožena stranka vztrajali pri svojih dosedanjih stališčih. V dokaznem postopku je sodišče izvedlo dokaze z vpogledom: 1) v listine upravnega spisa (elektronski zapisnik Medobčinskega inšpektorata in redarstva Občine Piran in Občine Ankaran, št. 0611-73/2020-1 z dne 4. 6. 2020; vabilo na pisno izjavo Medobčinskega inšpektorata in redarstva Občine Piran in Občine Ankaran, št. 0611-73/2020-2 z dne 4. 6. 2020; elektronsko sporočilo poslano iz elektronskega naslova ... na elektronski naslov Občina Piran s prilogo izjava A., d.o.o. z dne 22. 6. 2020 z izjavo o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah A., d.o.o. z dne 17. 6. 2020 s prilogami (izjava glede zapisnika št. 0611-73/2020-1 z dne 4. 6. 2020 Č., s.p. zidarstvo z dne 8. 6. 2020; elektronsko sporočilo poslano iz elektronskega naslova ... na elektronski naslov J. J. z dne 18. 2. 2020; dopis B. z naslovom Poškodovanje interne kanalizacije na... ulici v ... z dne 12. 6. 2020; odločba Medobčinskega inšpektorata in redarstvo Občine Piran in Občine Ankaran št. 0611-73/2020-ODL-6 z dne 30. 7. 2020 (izpodbijana odločba); pritožba tožnika A., d.o.o. zoper izpodbijano odločbo; odločba Občine Piran številka 4293-0019/2020 (611-73/2020) z dne 9. 10. 2020 (drugostopenjska odločba); poročilo o opravljanjem delu v Občini Piran občinskega redarja D. D. za dan 3. 6. 2020 od 14.00 do 22.00 ure; zapisnik o predanih kopijah spisa podjetju A., d.o.o. številka 4293-0019/2020 z dne 24. 9. 2020; dopis družine A. A., prejet dne 21. 7. 2020; zapisnik o predanih kopijah spisa podjetju A., d.o.o. dne 24. 9. 2020; obvestilo inšpektorata z dne 24. 8. 2020); 2) v dopolnitev izjave o ugotovljenih okoliščinah in dejstvih A., d.o.o. z dne 23. 6. 2020 s prilogami (dopis C. z naslovom Izjava na Zapisnik o inšpekcijskem zapisniku z dne 22. 6. 2020) - pod A8 v prilogah sodnega spisa; 3) v javni poziv Javnega podjetja B., d.o.o. z dne 14. 8. 2019 - pod A6 v prilogah sodnega spisa; 4) v časopisni članek Primorskih novic z dne 14. 8. 2019 - pod A6 v prilogah sodnega spisa; 5) v prijavo na Inšpektorat RS za okolje in prostor Koper z dne 20. 8. 2020 in 6. 5. 2021- pod A14 in A15 v prilogah sodnega spisa; 6) v prijavo na Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občine Piran in Občine Ankaran z dne 12. 2. 2021 in 11. 3. 2021 - pod A10 in A12 v prilogah sodnega spisa; 7) v odgovor Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občine Piran in Občine Ankaran z dne 1. 3. 2021; - pod A11 v prilogah sodnega spisa; 8) v elektronsko sporočilo Zdravstvenega inšpektorata RS, OE Koper z dne 30. 6. 2021 - pod A13 v prilogah sodnega spisa; in 9) v obvestilo o zavrženju kazenske ovadbe Okrožnega državnega tožilstva v Kopru št. Kt/9795/2921 z dne 10. 10. 2022 - pod A16 v prilogah sodnega spisa. Dokazne predloge za zaslišanje zakonite zastopnice tožeče stranke direktorice K. K. ter za zaslišanje prič L. L.,M. M. in I. I. je sodišče zavrnilo, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve.

23.Tožba ni utemeljena.

24.Sodišče ugotavlja, da za zadevo relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno. Tožeča stranka je lastnica nepremičnine z naslovom ... in parc. št. 5147/4 k.o. ... Preko te parcele je speljana interna kanalizacija iz objektov na ... in ... v javno kanalizacijo. Tožeča stranka je ob betonskem podpornem zidu v notranjem prostoru prizidka na severni strani svoje parcele v juniju 2020 odbila del betonske interne kanalizacije in zabetonirala odprto cev, ki pelje proti hiši na ..., s tem pa prekinila odvod odpadne vode iz prej navedenih stavb. Zaradi prekinjenega odvoda odpadnih vod so se odpadne vode iz teh objektov pričele odvajati preko avtomatske črpalke po površju neposredno v jašek javne kanalizacije, ki se nahaja na Ulici ... Tožeča stranka je tako v upravnem kot tudi v sodnem postopku pojasnila, da se je za zabetoniranje cevi interne kanalizacije odločila zato, ker je bila ta dotrajana in je obstajala nevarnost razlitja fekalij po njeni parceli. Interno kanalizacijo bi morali vzdrževati njeni uporabniki, česar pa niso izvajali, niti tega niso storili po pozivu tožeče stranke. Med strankama ni sporno, da se je tožeča stranka zaradi dotrajanih cevi interne kanalizacije na njenem zemljišču obrnila na JP B. in predlagala, naj ustrezno ukrepajo zoper lastnike sosednih stavb (torej uporabnike interne kanalizacije), vendar pa ji je ta družba pojasnila, da za to ni pristojna.

25.Med strankama tudi ni sporno, da je občinski redar D. D. dne 3. 6. 2020 opravil nadzor na ... zaradi prijave glede zamašene kanalizacije, kar izhaja tudi iz njegovega Poročila. Sodišče ne sledi navedbi tožeče stranke, da s tem ni bila seznanjena, saj je sama pojasnila, da je do ogleda prišlo na njeno pobudo, s Poročilom pa se je seznanila najkasneje ob pregledu upravnega spisa, to je na sestanku, na katerem so bili navzoči takratni župan Občine Piran L. L., direktor občinske uprave M. M. in pravnica I. I. Ker ta dejstva med strankama niso sporna, potrjujejo pa jih tudi listine upravnega spisa, je sodišče zavrnilo dokazni predlog tožeče stranke za zaslišanje njene direktorice K. K. in za zaslišanje prej imenovanih kot prič. Sodišče namreč meni, da nespornih dejstev ni treba dokazovati in je zato izvedba teh dokazov nepotrebna. Iz enakega razloga sodišče tudi ni izvajalo dokaza z zaslišanjem direktorice tožeče stranke, s katerim bi se zgolj potrdilo nesporno dejstvo, da je dne 21. 9. 2020 medobčinski inšpektor na nepremičnini tožeče stranke opravil kontrolni ogled (kar je bilo povod, da je direktorica tožeče stranke zahtevala sestanek pri županu). Na tem mestu sodišče dodaja, da je imel inšpektor za izvedbo tega ogleda podlago v izpodbijani odločbi, v kateri je bilo določeno, da morebitna pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

K točki I izreka

26.Stranki pa si nasprotujeta glede navedbe tožene stranke, da je občinski inšpektor dne 4. 6. 2020 na zemljišču tožeče stranke opravil ogled sporne kanalizacije. Tožeča stranka trdi, da do tega ogleda ni prišlo, pač pa da odločitev tožene stranke temelji izključno na Poročilu redarja z dne 3. 6. 2020 in da je na podlagi teh ugotovitev tudi sestavljen inšpektorjev zapisnik o ogledu. Trdi tudi, da je v zapisniku navedeno, da je bil ob inšpektorjevem ogledu navzoč izvajalec del na njeni nepremičnini, ki pa ji je povedal, da na parceli ni bilo nikogar, četudi je bil tam ves dan. Tožeča stranka za svoje trditve o tem, da do inšpekcijskega ogleda ni prišlo, ni ponudila nobenega dokaza (razen gradbenega dnevnika, ki pa izkazuje zgolj to, da je izvajalec del B. B. tega dne izvajal dela na njenem objektu), medtem ko je tožena stranka sodišču predložila zapisnik o opravljenem inšpekcijskem ogledu (sicer pomanjkljiv, saj ga niso podpisali vsi prisotni), iz katerega izhaja, da je inšpektor ob ogledu ugotovil, da je tožeča stranka odbila del betonske interne kanalizacije in zabetonirala odprto cev, ki pelje proti hiši na ... Ne glede na pomanjkljivosti zapisnika, pa je po presoji sodišča za odločanje v zadevi tudi sicer bistveno zgolj to, da dejansko stanje o posegu tožeče stranke v interno kanalizacijo in o načinu tega posega med strankama ni sporno; bistveno pa je tudi, da je prvostopenjski organ s svojimi ugotovitvami tožečo stranko pred sprejemom odločitve seznanil in ji dal možnost, da se o vseh ugotovitvah izjavi, kar je ta tudi storila in pritrdila tožeči stranki, da je v juniju 2020 zaprla kanalizacijsko cev, saj ni uspela doseči dogovora s sosedom A. A. o popravilu in vzdrževanju interne kanalizacije. Tem zaključkom pritrjujejo tudi vse listine upravnega spisa ter druge listine, ki jih je sodišče vpogledalo v dokaznem postopku.

27.Sodišče iz vsega doslej povedanega povzema, da za zadevo relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno, sporno pa je, ali je odločitev tožene stranke skladna z določbami Odloka in ZIN - torej uporaba materialnega prava in spoštovanje določb inšpekcijskega postopka. Tožeča stranka meni, da uporabniki stavb na ... in ... niso uporabniki javne, pač pa interne kanalizacije in da zato v predmetni zadevi ni dopustno uporabiti določb Odloka, ki urejajo zgolj obveznosti v zvezi z javno kanalizacijo. Smiselno torej meni, da gre v predmetni zadevi za vprašanja civilnopravnega razmerja, za kar pa tožena stranka ni pristojna in trdi, da je iz tega razloga izpodbijana odločitev nezakonita. V zadevi je zato treba odgovoriti na vprašanje, kakšna je kanalizacija, v katero je posegla tožeča stranka, nadalje, ali so uporabniki stavb na ... in ... uporabniki javne kanalizacije in ali je tožena stranka pristojna izvajati inšpekcijski nadzor nad delom kanalizacije, na kateri je prišlo do posega tožeče stranke.

28.Način opravljanja javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Piran ureja Odlok (1. člen Odloka). Med drugim določa pravice in obveznosti uporabnikov in nadzor nad izvajanjem javne službe (4. in 6. točka 2. člena Odloka). Odlok opredeljuje kanalizacijo kot omrežje kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih naprav, ki se povezujejo v kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz stavb ali ločeno od njih oziroma skupaj z njimi tudi padavinske vode s streh in z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin. Kanalizacija se deli na javno in interno kanalizacijo (5. točka prvega odstavka 5. člena Odloka). Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; pod javno kanalizacijo pa se šteje tudi kanalizacijsko omrežje in naprave, ki služijo le za ločen sistem za padavinsko odpadno vodo. Priključki stavb na javno kanalizacijo, greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije in so v lasti lastnikov objektov stavb, ki jim pripadajo. Lastniki morajo sami redno vzdrževati interno kanalizacijo in nepretočne greznice ali male čistine naprave, lahko pa za to določijo upravljavca (6. točka prvega odstavka 5. člena Odloka). Interna kanalizacija pa je sistem kanalov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki so namenjene odvajanju odpadne in padavinske vode od mesta nastanka do izpusta v javno kanalizacijsko omrežje (7. točka prvega odstavka 5. člena Odloka). Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije, ki je v lasti uporabnika in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo, ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti (9. točka prvega odstavka 5. člena Odloka). Po določbi 33. člena Odloka so objekti in naprave uporabnikov: interna kanalizacija, kanalizacijski priključek do priključnega revizijskega jaška na javni kanalizaciji, greznice in male čistilne naprave - ti objekti niso objekti javne kanalizacije in so v lasti lastnikov stavb, ki jih pripadajo, lastniki ali upravljavci stavb pa z njimi upravljajo. Na svoje stroške morajo zagotoviti redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, redno vzdrževanje greznic in malih čistilnih naprav ter občasno preverjati njihovo tehnično brezhibnost.

29.Po določbi 10. točke prvega odstavka 5. člena Odloka je uporabnik javne kanalizacije fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, ki je priključena na javno kanalizacijo, oziroma koristi storitve javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda. Uporabniki morajo med drugim vzdrževati kanalizacijski priključek in interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami; ne smejo pa prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti (četrta in štirinajsta alineja 32. člena Odloka). Poleg tega morajo uporabniki omogočati izvajalcu javne službe pregled stanja priključka na javno kanalizacijo, mu javljati vse okvare na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku ter vse pojave, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije, ga obveščati o spremembah, ki vplivajo na odvod odpadne vode in obračun stroškov, spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode, izvajalcu javne službe pa omogočiti dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar ta poteka po zemljišču uporabnika (tretja, šesta, sedma, osma, deveta in šestnajsta alineja 32. člena Odloka). Če ravna posameznik v nasprotju z določbo 32. člena Odloka, se kaznuje za prekršek (četrta alineja tretjega odstavka 39. člena Odloka).

30.Nadzor nad izvajanjem določb Odloka po določbi 38. člena tega predpisa izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pristojni organi lokalne skupnosti, vsak v okviru svojih pristojnosti. Pri tem izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb odloka. Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni kršitelja prijaviti pristojni inšpekciji ali službi občinskega redarstva, ta dva organa pa lahko zaradi varstva okolja v primeru neupoštevanja odločb inšpekcije uporabniku začasno odredita prekinitev dobave vode.

31.V obravnavani zadevi je tožeča stranka posegla v interno kanalizacijo na njeni nepremičnini, preko katere se je zagotavljal odvod odpadnih vod iz objektov na ... in ... v javno kanalizacijo. Za odločitev v zadevi ni pomembno, ali je ta interna kanalizacija kot služnost vpisana v breme parcele tožeče stranke in tudi ne, ali je bilo ob njeni izgradnji za to pridobljeno ustrezno soglasje lastnika te nepremičnine. To so namreč vprašanja, ki sodijo na področje civilnopravnih razmerij in jih mora tožeča stranka urejati v drugih postopkih civilnega prava. V konkretni zadevi je predmet presoje pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero tožena stranka od tožeče stranke zahteva, da vzpostavi prvotno stanje na interni kanalizaciji tako, da bo zagotovljen nemoten odvod odpadnih vod vsem uporabnikom, ki so priključeni na to kanalizacijo. Po presoji sodišča je tako oblikovan izrek določen in jasen in zato ne sledi tožbenemu ugovoru tožeče stranke, da ni razumljivo, na koga se tak izrek nanaša in da ga zato ni mogoče izvršiti.

32.Sporna interna kanalizacija je speljana tudi preko parcele tožeče stranke in se je uporabljala vse do takrat, ko je tožeča stranka odvod preko nje prekinila s svojim posegom. Skladno s 34. členom Odloka je interna kanalizacija objekt, ki pripada uporabnikom stanovanjskih objektov na ... in ... in zato ni objekt javne kanalizacije, pač pa je last lastnikov stavb, ki jim pripada in ti z njim tudi upravljajo (seveda ob upoštevanju pravil civilnega prava, ko tak objekt poteka po tujem zemljišču). Lastniki te interne kanalizacije so zato dolžni skrbeti za njeno redno vzdrževanje in čiščenje, vse do priključka na javno kanalizacijo (oziroma vključno s tem priključkom), medtem ko javna služba v občini, to je JP B., skrbi za javno kanalizacijo skladno z 18. členom Odloka (zato je tudi razumljiv njen odgovor tožeči stranki, da v vprašanja vzdrževanja interne kanalizacije ne bo posegala). Taka razmejitev obveznosti pa ne pomeni, da lahko lastnik interne kanalizacije z njo razpolaga in vanjo posega kot želi sam - upoštevati mora pravila, ki veljajo pri uporabi in vzdrževanju te kanalizacije in so določena z Odlokom. Tudi interna kanalizacija je namreč del celotnega kanalizacijskega omrežja (5. člen Odloka). Upoštevanje pravil uporabe kanalizacije, tudi interne, pa uporabniku med drugim nalaga obveznost, da ne sme prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku.

33.Vse povedano vodi sodišče do zaključka, da so tudi uporabniki ... in ... preko interne kanalizacije priključeni na kanalizacijsko omrežje v Občini Piran in zato ne sme biti prekinjen odvod odpadne vode iz njihovih objektov do javne kanalizacije. To pomeni, da tudi tožeča stranka, pa četudi del interne kanalizacije poteka po njenem zemljišču, ni smela sama prekiniti odvoda odpadnih vod po tej kanalizaciji. Če uporabniki interne kanalizacije te niso primerno vzdrževali in jo čistili, kot to od njih zahteva Odlok, je njihovo ravnanje lahko obravnavano v prekrškovnem postopku, tožeča stranka pa ima, kot lastnica služečega zemljišča, možnost, da zoper te uporabnike vloži ustrezna pravna sredstva civilnega prava, s katerimi lahko zahteva, da interno kanalizacijo uporabljajo na način, da ji s tem ne povzročajo škode oziroma, če so za to izpolnjeni pogoji, zahteva prenehanje izvrševanja služnosti poteka interne kanalizacije po njenem zemljišču. Zatrjevano nevzdrževanje dela interne kanalizacije, ki poteka po njenem delu zemljišča, pa tožeči stranki ne daje pravice, da vanjo poseže tako, da kanalizacijske cevi odbije in zabetonira, torej da prepreči odvajanje odpadnih vod. Ker je tak poseg v nasprotju z določbo štirinajste alineje 32. člena Odloka, je bila medobčinska inšpekcija upravičena izdati izpodbijano odločbo, saj je ta organ v skladu z določbo 38. člena Odloka pristojen za nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, torej tudi za nadzor nad izvajanjem zahteve, da uporabnik ne prekine odvoda odpadnih vod drugemu uporabniku.

34.Po povedanem so določbe Odloka materialna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, medtem ko so pravna podlaga za izvedbo postopka in izrek ukrepa določbe ZIN. ZIN namreč ureja postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijske ukrepe in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom (1. člen ZIN). Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov, izvajajo pa ga inšpektorji (2. člen ZIN). Inšpektorji pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora izrekajo ukrepe, določene v skladu s tem in s posebnimi zakoni; uporablja pa se tudi pri inšpekcijskem nadzoru, ki ga izvajajo organi lokalnih skupnosti, kolikor ni z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo ali drugim zakonom določeno drugače (tretji in četrti odstavek 3. člena ZIN). Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima med drugim pravico in dolžnost: odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v skladu s tem zakonom ali drugim zakonom, katerega izvajanje nadzoruje, in to v roku, ki ga določi sam; ter odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom (prva in peta alineja prvega odstavka 32. člena ZIN).

35.Po določbi drugega odstavka 38. člena Odloka ima medobčinski inšpektorat pristojnost, da pri opravljanju nadzora izda odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje Odloka. Ob upoštevanju te določbe in prej citiranih določb ZIN sodišče sodi, da je tožena stranka tožeči stranki utemeljeno izrekla ukrep, s katerim je od nje zahtevala vzpostavitev prejšnjega stanja na interni kanalizaciji, ki poteka preko njenega zemljišča tako, da bo vzpostavljen nemoten odvod odpadnih vod vsem uporabnikom, ki so priključeni na to kanalizacijo, in to v roku 15 dni. Sodišče meni, da je tak ukrep sorazmeren, tudi pri določitvi časa izvršitve ukrepa, glede na to, da gre za odstranitev betona in ponovno vzpostavitev povezave interne kanalizacije na omejenem delu njenega poteka, s tem pa bodo odpravljene posledice posega tožeče stranke v interno kanalizacijo v nasprotju z Odlokom. Glede 4. točke izreka, s katero je medobčinski inšpektorat določil, da bo v primeru, če tožeča stranka ne bo izvršila izrečenih ukrepov, uveden postopek začasne prekinitve dobave vode, sodišče ugotavlja, da gre zgolj za seznanitev tožeče stranke z možnostjo izreka takega ukrepa po četrtem odstavku 38. člena Odloka. Kolikor bi se tožena stranka odločila, da bo tožeči strani izrekla tak ukrep, bi morala o tem izdati samostojno odločbo, v postopku pred njeno izdajo pa ob upoštevanju postopkovnih pravil po ZUP in ZIN preveriti in utemeljiti pogoje, ki jih ta določba predpisuje za izrek tovrstnega ukrepa.

36.Sodišče na podlagi vsega povedanega zaključuje, da je odločitev tožene stranke pravilna in utemeljena na zakonu in je zato tožbo tožeče stranke na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

K točki II izreka

37.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

---

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o inšpekcijskem nadzoru (2002) - ZIN - člen 1, 2, 3, 3/3, 3/4, 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-5

Pridruženi dokumenti: Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.