Jedro

Sodišče bi moralo pritožniku poslati plačilni nalog in ga opozoriti na posledice neplačila.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je 22.1.2009 izdalo sklep in štelo, da je tožeča stranka pritožbo z dne 3.12.2008 umaknila, ker ni bila plačana sodna taksa.

Zoper sklep se pritožuje tožnik M.O. in predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da mu je sodišče 10.12.2008 poslalo opomin za plačilo sodne takse, v katerem je navedlo, da je dolžan v skladu z ZST poleg neplačane takse plačati tudi opominsko takso. Sodišče ga je opomnilo na plačilo takse po prej veljavnem ZST. Tak pravni pouk je bil naveden v opominu. V izpodbijanem sklepu pa se je sodišče sklicevalo na 105.a člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), ki je pričel veljati po izdaji sodbe. V opominu za plačilo sodne takse bi ga moralo sodišče opozoriti na posledice.

Pritožba je utemeljena.

V členu 105.a Zakona o pravdnem postopku - ZPP je med drugim določeno, da mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa. Drugi odstavek navedenega člena določa, da mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz 3. odstavka tega člena. Slednji določa, da če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa za vlogo iz 1. odstavka tega člena ni plačana, in niso podani pogoji za oprostitev odloga ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena. V 34. členu Zakona o sodnih taksah - ZST-1 je določen postopek za plačilo takse. V 1. odstavku je med drugim določeno, da če prejme sodišče po pošti vlogo za začetek postopka, za katerega taksa sploh ni plačana, ali ni plačana vsa taksa, pošlje sodišče taksnemu zavezancu plačilni nalog, naj v 15 dneh, v postopku izvršbe in zavarovanja pa v 8 dneh od vročitve naloga, plača dolžno takso. Sodišče mora taksnega zavezanca tudi opozoriti na posledice, če takse v roku ne bi plačal (4. odstavek 34. člena ZST-1).

Preneseno na konkretni primer bi torej moralo sodišče prve stopnje, potem ko je 4.12.2008 prejelo po pošti pritožbo, za katero ni bila plačana taksa, pritožniku poslati plačilni nalog ter mu določiti rok za plačilo takse, hkrati pa ga opozoriti na posledice neplačila. Šele če bi se pritožnik ne ravnal v skladu s plačilnim nalogom, bi bili podani pogoji za izdajo sklepa o umiku vloge.

Sodišče prve stopnje je v pravnem pouku zoper izpodbijano sodbo sicer zapisalo pravilen pravni pouk v zvezi s plačilom takse, vendar pa ni po njem ravnalo. Tožniku je namreč poslalo opomin za plačilo sodne takse po prejšnjih predpisih, torej po določbi Zakona o sodnih taksah (ZST), ne pa plačilnega naloga z opozorilom.

Pogojev za izdajo sklepa o tem, da se pritožba šteje za umaknjeno, torej ni bilo. Sodišče prve stopnje je torej napačno uporabilo določbo 2. in 3. odstavka člena 105.a ZPP. Pritožba se na to sklicuje. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo po 3. točki 365. člena ZPP. V nadaljevanju bo sodišče moralo ravnati v skladu z že navedenimi določbami ZPP in ZST-1.