Jedro

Pritožbene navedbe tožeče stranke o tem, kaj je razvidno iz zapisnikov sestankov izvajalcev, iz kakšnih razlogov tožena stranka je oz. ni prerekala računov ter kdaj jih je prerekala, v kakšni vlogi so na sestankih nastopale posamezne fizične osebe ter kdaj in zakaj je M. E. ustanovil svoje podjetje - tožečo stranko, pomenijo uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati.

Bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP je podana v primeru, če je nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in zapisnikov ter med samimi temi listinami in zapisniki glede odločilnih dejstev in ne katerih koli dejstev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Domžalah, opr. št. I I 931/91 z dne 12.12.1991 in zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 396.336,00 SIT s pripadki ter tožečo stranko obsodilo na povrnitev stroškov postopka toženi stranki.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov in navedla, da delo M. E. za tožečo stranko dokazujejo tudi računi tožeče stranke, ki so verodostojne listine in jih tožena stranka nikoli ni zavrnila iz razloga pomanjkanja aktivne legitimacije. Iz zapisnikov sestankov je prav tako razvidna aktivnost M. E. kot zastopnika tožeče stranke. Glede obrazložitve zavrnitve zahtevka po materialnopravni podlagi nadalje navaja, da je bila tožeča stranka stranka posla v organizacijskem smislu in ne kot izvajalec, saj noben od obrtnikov ni bil pogodbeno vezan na tožečo stranko. Obseg mandata je bil pridobiti posel za toženo stranko ter voditi koordinacijo, tožeča stranka pa ni prevzela odgovornosti za uspeh posla.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 1. odst. 495. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se v postopku o gospodarskih sporih za spore majhne vrednosti v smislu 442.-458. čl. ZPP štejejo spori, kjer vrednost glavne terjatve ne presega 500.000,00 SIT. V predmetni pravdi je spor o glavnici v višini 396.336,00 SIT, torej gre za (gospodarski) spor majhne vrednosti. Sodba, izdana v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbene navedbe tožeče stranke o tem, kaj je razvidno iz zapisnikov sestankov izvajalcev, iz kakšnih razlogov tožena stranka je oz. ni prerekala računov ter kdaj jih je prerekala, v kakšni vlogi so na sestankih nastopale posamezne fizične osebe ter kdaj in zakaj je M. E. ustanovil svoje podjetje - tožečo stranko, pomenijo uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Tega pritožbenega razloga pa v sporih majhne vrednosti glede na določila 1. odst. 458. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 495. čl. ZPP ni mogoče uveljavljati, zato sodišče druge stopnje teh pritožbenih navedb ni obravnavalo.

Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podan pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP, ki ga smiselno uveljavlja tožeča stranka, ko navaja, da je protispisna ugotovitev sodišča prve stopnje v zvezi s tožnikovo izjavo o nastopanju M. E. v imenu tožeče stranke. Bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP je podana v primeru, če je nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in zapisnikov ter med samimi temi listinami in zapisniki glede odločilnih dejstev in ne glede katerih koli dejstev. V obravnavanem primeru je odločilno dejstvo glede aktivne legitimacije tožeče stranke ugotovitev, da ni nobena priča izpovedala, da bi M. E. nastopal v imenu tožeče stranke (in ne v svojem lastnem), ter da kaj takega tudi ne izhaja iz nobenega od zapisnikov sestankov, ki jih je predložila tožeča stranka. Glede teh dejstev pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni nasprotja med razlogi sodbe in samo vsebino listin ter zapisnikov o zaslišanjih prič, zato tudi ni podana smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb postopka.

Sodišče prve stopnje je torej pravilno zavrnilo zahtevek tožeče stranke iz razloga pomanjkanja aktivne legitimacije.

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških temelji na določbah 1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka.