Jedro

Pritožnica ni utemeljila tistih okoliščin primera iz drugega odstavka 260. člena ZIZ, ki opravičujejo obstoj več kot dveh predhodnih odredb v zavarovanje terjatve tožeče stranke

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Zahtevek pravdnih strank za povrnitev njunih stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Brežicah je v zavarovanje vtoževane terjatve s sklepom Z 7/2013 dne 1. februarja 2013 izdalo pet predhodnih odredb: (1) odredilo je vpis predznambe zastavne pravice na sedmih nepremičninah tožene stranke, od katerih dve ležita v k.o. B., pet pa v k.o. Č. (I.a točka izreka); (2) organizacijam za plačilni promet je prepovedalo, da dolžniku (toženi stranki) ali komu drugemu po njegovem nalogu z dveh računov tožene stranke, od katerih je prvi odprt pri N. banki d.d., drugi pa pri H. banki d.d. izplača znesek v višini tožbenega zahtevka (I. b točka izreka); (3) odredilo je rubež denarnih terjatev tožene stranke, ki jih ima ta do svojih dolžnikov s prepovedjo tem dolžnikom poravnati terjatve toženi stranki ter prepovedjo toženi stranki izterjati terjatve ali kako drugače razpolagati z njimi (I.c točka izreka); (4) dovolilo je rubež premičnin tožene stranke in vpis rubeža v uradni register zarubljenih stvari (I.č točka izreka) in (5) dovolilo vpis zastavne pravice v Centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev pri Centralni klirinški depotni družbi d.d. v Ljubljani. Hkrati je odredilo, da ugovor ne zadrži njene izvršitve (II. točka izreka), za izvršitelja imenovalo N. (III. točka izreka) ter odločilo, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki na 16,00 EUR odmerjene stroške zavarovanja s pripadki (IV. točka izreka).

Izpodbijani sklep

2. Na dolžnikov ugovor je sodišče prve stopnje zgoraj citirani sklep o predhodnih odredbah razveljavilo v I.b), I.c) in I.d) točkah izreka in v tem delu predlog za izdajo predhodne odredbe zavrnilo (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka pa je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka).

Pritožba tožeče stranke in odgovor tožene stranke

3. Proti temu sklepu se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da pritožbeno sodišče ugovor tožene stranke v celoti zavrne. Podrejeno pa je predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

4. V odgovoru na pritožbo pa je tožena stranka predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Tudi ona je zahtevala zavrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

Pravnomočnost dveh predhodnih odredb

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta postali pravnomočni izdani predhodna odredba iz I. a) točke izreka (predznamba zastavne pravice) in I. č) točke izreka (rubež premičnin).

Pritožba ni utemeljena.

6. Kot izhaja iz drugega odstavka 260. člena ZIZ, ki ga v izpodbijanem sklepu citira tudi sodišče prve stopnje, sodišče na upnikov predlog izda glede na okoliščine primera dve ali več predhodnih odredb samo takrat, kadar je to potrebno.

7. V zavarovanje vtoževne terjatve sta izdani dve pravnomočni predhodni odredbi. Razloge za ohranitev predhodne odredbe z rubežem premičnin (I.č točka izreka) je sodišče prve stopnje podalo v 21. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Med drugim je pojasnilo, da iz rubežnega in cenilnega zapisnika z dne 7. 2. 2013 in 12. 2. 2013 izhaja, da je bilo toženi stranki zarubljeno tovorno vozilo Mercedez Benz v vrednosti 5.500,00 EUR in ostale premične stvari (kot so električni viličar, lovske puške, zračne puške itd.) v skupni vrednosti 33.325,46 EUR. Ob tem je poudarilo, da je ocenjena vrednost zarubljenih premičnin višja od glavnice terjatve tožeče stranke. Tej ugotovitvi sodišča prve stopnje pritožnica ni oporekala.

8. Kljub predhodni odredbi (na rubež premičnin), ki v celoti varuje vtoževano glavnico, pa je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi tudi predhodno odredbo na vpis predznambe zastavne pravice kar na sedmih nepremičninah tožene stranke. Upoštevajoč pisna poročila o ocenjevanju vrednosti teh nepremičnin iz marca 2008 in marca 2010 je ugotovilo, da skupna vrednost nepremičnin znaša 1,143.000,00 EUR, trenuten dolg tožene stranke do upnice H. banke pa znaša 235.239,52 EUR, do N. banke d.d. pa 428.229,79 EUR. Tudi če bi držale nekatere bistvene navedbe pritožnice, kot npr. 1) da se tožena stranka nahaja v nezavidljivem finančnem in premoženjskem položaju, 2) da izpiska odprtih postavk H. banke in N. banke d.d. povsem mogoče ne odražata dejanskega stanja, ker nista podpisana, 3) da iz njiju ne izhaja znesek neodplačanega dolga, ampak le znesek zapadlih oziroma neplačanih obveznosti, pa tožeča stranka v pritožbi ne izpodbuja prvostopenjske presoje, da je že s predhodno odredbo na rubež premičnin v celoti varovana vtoževana glavnica. Ob tem ne zatrjuje, da s predhodno odredbo z vpisom predznambe zastavne pravice niso varovane vtoževane obresti (od glavnice) s stroški postopka. Zato pritožbeno sodišče zaključuje, da pritožnica ni utemeljila tistih okoliščin primera iz drugega odstavka 260. člena ZIZ, ki opravičujejo obstoj več kot dveh predhodnih odredb v zavarovanje terjatve tožeče stranke.

9. K pritožbeni trditvi, da je splošno znano, da so v kreditnih pogodbah z bankami tudi elementi, ki bankam v primeru neplačevanja obrokov omogočajo odstop od pogodbe in bo do tega v kratkem najkasneje prišlo, pritožbeno sodišče še dodaja, da zgolj abstraktna in nedokazana možnost, da bo nekoč morda prišlo do odstopa od kreditnih pogodb, še ne pomeni izkazane nevarnosti izterjave vtoževane terjatve. Tudi če drži, da je tržna vrednost nepremičnin glede na stanje iz leta 2008 padla, pritožbeno sodišče ponovno poudarja, (1) da znesek vtoževane glavnice znaša 37.389,32 EUR in da je ta znesek varovan s predhodno odredbo na rubež premičnin ter (2) da tožeča stranka v pritožbi ni pojasnila, da sta več kot dve predhodni odredbi potrebni zaradi varstva zahtevanih zamudnih obresti in stroškov postopka.

10. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

K stroškom pritožbenega postopka

11. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo v glavnem le ponovila svoje navedbe in opozorila na pritožbene novote, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče njeno vlogo ocenjuje kot nepotrebno vlogo (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na navedeno je odločilo, da tudi tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.