Jedro

Pravnomočni sklep o dedovanju tako ni procesna predpostavka za nadaljevanje pravdnega postopka. Prav tako ni odločilno, ali so dediči znani, saj se pravdni postopek lahko nadaljuje tudi v imenu še neznanih dedičev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog tožeče stranke za prekinitev postopka z dne 17. 11. 2021 zavrne.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo, da se pravdni postopek prekine do pravnomočne odločitve v postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju P 4/2020 in P 92/2020. 2. Zoper ta sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje prvotoženec, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V bistvenem delu pritožbe navaja, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da se postopek ne more nadaljevati, ker pravdna stranka naj ne bi bila znana. Tožbo je namreč pokojni tožnik vložil po svojem pooblaščencu. Sklicuje se na 100. člen ZPP in izpostavlja, da procesno pooblastilo s smrtjo ne preneha, temveč pravdo naprej vodi pooblaščenec, ki je od smrti pooblastitelja dalje pooblaščenec njegovih dedičev, dokler mu slednji pooblastila ne prekličejo. Nadalje navaja, da so dediči po pokojnem znani, sporni so le njihovi deleži, kar pa ni relevantno za tek predmetnega postopka. Četudi dediči ne bi bili znani, pa to ni razlog za prekinitev postopka, kar je že večkrat poudarilo Vrhovno sodišče RS. Izpostavlja še, da je z vidika sposobnosti biti stranka pomembno, da se sodba ne glasi na umrlo stranko, ampak na njene dediče, ne glede na to, če še niso poimensko določeni. Ob tem se sklicuje na odločitev Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 144/2014 z dne 26. 11. 2015. Predlaga ugoditev pritožbi in priglaša pritožbene stroške.

3. Na pritožbo pooblaščenec tožnika, ki predvsem izpostavlja spornost aktivne legitimacije v tem postopku, sicer pa pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa in nasprotuje pritožbenim navedbam. Predlaga, da se pritožba zavrne in priglaša stroške pritožbenega odgovora.

4. Drugotoženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje na predlog pooblaščenca v skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP prekinilo pravdni postopek, saj je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Pojasnilo je, da bi moralo za nadaljevanje pravdnega postopka pridobiti odgovor o tem, kdo so dediči po pokojnem tožniku. In ker med dediči poteka spor o tem kdo dedič sploh je, kakor tudi spor o obsegu zapuščine, bi moralo sodišče o tem izvesti dokazni postopek, ki pa bi se zavlekel in pravdnim strankam povzročil dodatne stroške. Obrazložilo je še, da bi lahko bila ugotovitev sodišča prve stopnje v tem postopku, v nasprotju z rešitvijo tega vprašanja na matičnem (zapuščinskem) področju.

7. Pritožba takšen zaključek sodišča prve stopnje utemeljeno izpodbija. Pravilno se sklicuje na prvi odstavek 100. člena ZPP, po katerem ima pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, razen, če dedič pooblastilo prekliče. Smiselno enako, iz nasprotnega razlogovanja (argumentum a contrario), izhaja iz 1. točke prvega odstavka 205. člena ZPP, po kateri se pravdni postopek prekine (zgolj), če stranka umre, pa v pravdi nima pooblaščenca. Pravnomočni sklep o dedovanju tako ni procesna predpostavka za nadaljevanje pravdnega postopka. Vse nadaljnje odločbe se v takšnem primeru glasijo na dediče umrle osebe, kakor pravilno izpostavlja pritožnik, saj v primeru smrti stranke slednji vstopijo v zapustnikove podedljive pravice in obveznosti v trenutku smrti (132. člen Zakona o dedovanju). Ob tem ni odločilno, ali so dediči znani, saj se pravdni postopek lahko nadaljuje tudi v imenu še neznanih dedičev, kar izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 144/2014 z dne 16. 11. 2015, na katerega se utemeljeno sklicuje pritožba.1 V konkretni zadevi je imel zapustnik pooblaščenca s polnim pooblastilom, zato je sodišče prve stopnje neutemeljeno prekinilo pravdni postopek, na kar pravilno opozarja pritožnik. Pogoji za prekinitev postopka po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP bi bili podani zgolj v primeru kolizije interesov, ki pa v konkretnem primeru ni izkazana.2

8. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi prvotoženca ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlog tožnika za prekinitev postopka z dne 17. 11. 2021 zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).

9. Obe stranki sta priglasili stroške pritožbenega postopka. Le-ti predstavljajo nadaljnje stroške pravdnega postopka, zato bo o njih odločeno s končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

1 Enako tudi sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1961/2013 z dne 18. 12. 2013 ali sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 73/2011 z dne 17. 2. 2011. 2 Glej na primer sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2299/2017 z dne 28. 2. 2018.