Jedro

Pravica družbenika do informacij in vpogleda kot samostojna pravica obenem služi učinkovitemu izvrševanju družbenikovih preostalih članskih in tudi premoženjskih pravic v družbi, kar brez ustreznih informacij največkrat sploh ni mogoče. Zahteva družbenika se lahko nanaša na katerekoli zadeve družbe. Med take zadeve pa informacije o posredovanju delavcev, s čimer se nasprotni udeleženec ukvarja, nedvomno spadajo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: - ugodilo predlogu predlagatelja, da je nasprotni udeleženec dolžan v roku 5 dni od prejema tega sklepa odgovoriti na vprašanje: Ali družba posreduje svoje delavce katerim tretjim osebam, razen predlagatelju, in če, katerim? (I. točka izreka) in - nasprotnemu udeležencu naložilo, da predlagatelju plača 2.606,11 EUR stroškov postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi in ga spremeni tako, da predlagateljevemu zahtevku ne ugodi. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravica družbenika do informacij in vpogleda, ki jo ureja 512. člen ZGD-1, je samostojna družbenikova individualna članska pravica, ki mu pripada na podlagi imetništva poslovnega deleža v določeni družbi. ZGD-1 v citiranem določilu pravice družbenika do informacije in vpogleda ne pogojuje z velikostjo poslovnega deleža. Zato pritožbeni razlogi o tem, da je predlagatelj izrazito manjšinski družbenik, čigar delež v skupnem kapitalu ne presega 5 %, za odločitev o pritožbi, kot je pojasnjeno že v sklepu I Cpg 211/2017 z dne 7. 3. 2017, niso pomembni.

6. Pravica družbenika do informacij in vpogleda kot samostojna pravica obenem služi učinkovitemu izvrševanju družbenikovih preostalih članskih in tudi premoženjskih pravic v družbi, kar brez ustreznih informacij največkrat sploh ni mogoče. Zahteva družbenika se lahko zato v skladu s prvim odstavkom 512. člena ZGD-1 nanaša na katerekoli zadeve družbe. Med take zadeve pa informacije o posredovanju delavcev, s čimer se nasprotni udeleženec ukvarja, nedvomno spadajo.

7. Družbenikova pravica je omejena zgolj z razlogi, ki jih ureja drugi odstavek 512. člena ZGD-1. V skladu s tem določilom je zahteva po informacijah ali vpogledu neutemeljena, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. Trditveno in dokazno breme, da so podane predpostavke iz drugega odstavka 512. člena ZGD-1, nosi družba. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da nasprotni udeleženec, torej družba, ni dokazal, da predlagatelj opravlja konkurenčno dejavnost. Prav tako pa ni dokazal, da bi pridobljene podatke lahko družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe. Nasprotni udeleženec teh ugotovitev prvostopenjskega sodišča ne izpodbija s konkretiziranimi razlogi, temveč zgolj pavšalno ponavlja, da sta predlagatelj in nasprotni udeleženec konkurenta. Takšni razlogi pa pritožbenega preizkusa ne omogočajo in so zato neutemeljeni.

8. Pritožba nasprotnega udeleženca glede na obrazloženo ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker nasprotni udeleženec ni uspel s pritožbo, so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki glede odmerjenih stroškov prvostopenjskega postopka.

10. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 52. člena ZGD-1).