Jedro

Sodišče prve stopnje je glede na to, da pripor traja že dve leti in dva meseca, pravilno zaključilo, je zlasti tudi glede na medijsko odmevnost zadeve podana manjša verjetnost, da bi se obtoženca na enak način ukvarjala z nedovoljenimi posli. Zato ni več neogibno potrebno za varnost ljudi in potek kazenskega postopka, da bi bila obtoženca še naprej v priporu in je odreditev hišnega pripora utemeljena.

Izrek

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom odpravilo pripor zoper obtožena A. H. in I. V. Hkrati je bilo odločeno, da se obema obtožencema odreja hišni pripor od 30.12.1999 od 15. ure dalje.

Določeno je bilo še, kje se pripora izvajata, kdo nadzoruje izrečena ukrepa ter s kom imata lahko stike.

Proti navedenemu sklepu se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Predlagala je ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da naj se zoper oba obtoženca odredi pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. tč. 2. odst. 201. čl. ZKP.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je prepričljivo in logično obrazložilo, zakaj pripor zoper oba obtoženca ni več neogibno potreben za varnost ljudi in za potek kazenskega postopka, zaradi česar je bilo pripor moč nadomestiti z milejšim ukrepom, to je s hišnim priporom. Dolgotrajen pripor je vsekakor vplival na oba obtoženca tako, da je, zlasti glede na veliko medijsko odmevnost zadeve, pa tudi glede na psihično utrujenost, "podana manjša verjetnost, da bi se obtoženca na enak način ukvarjala z nedovoljenimi posli". Ker se je možnost ponovitve kaznivih dejanj med trajanjem pripora vsekakor zmanjšala, kot je utemeljeno zaključilo sodišče prve stopnje, so zato pritožbene navedbe, da naj bi bil pripor še vedno neogibno potreben zlasti zaradi možnih različnih komunikacij, pri obtoženemu I.V. pa še zaradi slabega finančnega stanja, neutemeljene in ne morejo omajati prepričljivih zaključkov prvostopenjskega sodišča, prav tako kot jih ne morejo omajati očitki obrambi v zvezi z zavlačevanjem kazenskega postopka.

Zato pritožbeno sodišče sprejema odločitev sodišča prve stopnje o odpravi pripora in o odreditvi hišnega pripora za oba obtoženca. Glede na navedeno je pritožba okrožne državne tožilke neutemeljena in jo je sodišče druge stopnje po 3. odst. 402. čl. ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.