Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je na eni strani namen izvršilnega postopka doseči prisilno izpolnitev dolžnikove obveznosti, na drugi strani pa dolžnost podati zemljškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe (prvi odstavek 238. člena ZIZ), v primeru izvršilnega naslova na izstavitev zemljiškoknjižne listine upnica nima pravnega intresa za poseben izvršilni postopek.
Ugovoru se delno ugodi, sklep o izvršbi se glede dovolitve vpisa lastinnske rpavice v zemljiško knjigo razveljavi ter v tem delu izvršilni predlog zavrže. V preostalem se ugovor zavrne in v nerazveljavljenem delu potrdi sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.
Upnica krije sama svoje stroške odgovora na ugovor.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe zaradi izostanka Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr.št. II P ... z dne ..., na predlog upnice zoper dolžnico dovolilo izvršbo za izstavitev listine, sposobne za vpis lastninske pravice na osebo upnice v zemljiško knjigo pri nepremičninah parc.št. ..., ..., ... in ..., vpisanih pri vl.št. ... k.o. V..., za izterjavo pravdnih stroškov v višini 117.675,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.10.1997 dalje do plačila ter izterjavo stroškov tega izvršilnega postopka v višini 64.633,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa o izvršbe dalje do plačila.
V pravočasnem ugovoru zoper navedeni sklep o izvršbi dolžnica navaja, da ni lastnica oziroma imetnica pravice uporabe spornih zemljišč in zato tudi ne more upnici izstaviti listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo. Kot dokaz predlaga zemljiškoknjižni izpisek za vl.št. ... k.o. V..., kupno pogodbo z dne 14.7.1995 ter sodbo, opr.št. P ... z dne .... Navaja, da izvršba zoper njo zaradi že navedenega razloga ni mogoča, zato sodišču predlaga, da sklep o izvršbi kot nedovoljen zavrže ter upnici naloži plačilo vseh stroškov postopka.
V odgovoru na ugovro upnica poudarja, da je ugovor pasivne legitimacije možen le v pravdnem postopku, zato predlaga, da se ugovor zavrne kot neutemejlen in potrdi izpodbijani sklep o izvršbi.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnice štelo kot neutemeljen in ga poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi (tretji odstavek 54. člena v zvezi z drugim odstavkom 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur.l. RS, št. 51/98; v nadaljevanju ZIZ).
Ugovor je delno utemeljen.
Za izvršitev pravnomočne dajatvene sodbe, s katero je sodišče toženki (v tem postopku dolžnici) naložilo, da izstavi ustrezno zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo tožnica (v tem postopku upnica) lahko vknjižila kot lastnica, in na podlagi katere je upnica v tem izvršilnem postopku predlagala vknjižbo lastninske pravice, po prepričanju pritožbenega sodišča poseben izvršilni postopek ni potreben. Ker je na eni strani namen izvršilnega postopka doseči prisilno izpolnitev dolžnikove obveznosti, na drugi strani pa dolžnost podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe (prvi odstavek 238. člena ZIZ), po oceni pritožbenega sodišča upnica nima pravnega intresa za prvi "zemljiškoknjižni" del v tem postopku predlagane izvršbe. Prvi odstavek 24. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur.l. RS, št. 3/95; v nadaljevanju ZZK) določa, da je sodišče dolžno v tridesetih dneh po pravnonočnosti odločbe, s katero odloči o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarnih pravic na nepremičninah, poslati zemljiškoknjižnemu sodišču, ki bo začelo postopek za vpis po uradni dolžnosti (drugi odstavek 68. člena ZZK), oziroma je izdana sodna odločba, ki je v tem postopku izvršilni naslov, tista listina, na podlagi katere bo upnica lahko predlagala vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo (21. člen v zvezi s tretjim odstakvom 68. člena ZZK).
Zaradi pomanjkanja pravnega interesa, ki je osnovna procesna predpostavka dopustnosti vsakega sodnega postopka, tudi izvršilnega, je bilo potrebno v tem delu ugovoru dolžnice ugoditi, izpodbijani sklep o izvršbi v delu, ki se nanaša na dovolitev izvršbe z vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo, razveljaviti ter v tem delu zavreči izvršilni predlog (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Glede preostalega dela dolžničingea ugovora, ki (naj bi) se nanaša(l) na izterjavo stroškov pravdnega in izvršilnega postopka, je pritožbeno sodišče, ker dolžnica v tej smeri ni navedla nobenega konkretnega razloga, izpodbijani sklep o izvršbi preizkusilo le v okviru ugovornih razlogov, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ). Ker je ugotovilo, da ni podan noben izmed takih razlogov, je ugovor dolžnice v tem delu zavrnilo in v nerazveljavljenem delu na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.
Odločitev o stroških ugovora je odpadla, ker dolžnica stroškov ugovora ni priglasila, glede stroškov odgovora na ugovor pa je pritožbeno sodišče odločilo, da jih mora zaradi zavrženja ključnega dela izvršilnega predloga upnica kriti sama.