Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep IV Ip 736/2024

ECLI:SI:VSLJ:2024:IV.IP.736.2024 Izvršilni oddelek

zavarovanje upnikove terjatve nedenarna terjatev sklep o začasni odredbi nenadomestno dejanje pravočasna izpolnitev izrek denarne kazni izterjava izrečene denarne kazni po uradni dolžnosti
Višje sodišče v Ljubljani
10. julij 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

S sklepom o začasni odredbi sodišče določi denarno kazen in v primeru, če dolžnik ne izpolni obveznosti, opravi po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni. Sklep o izrečeni denarni kazni je izvršljiv takoj po izteku v njem določenega roka za opravo nenadomestnega dejanja in teče od vročitve sklepa, v katerem je denarna kazen dolžniku izrečena za primer neizpolnitve obveznosti ne glede na to, ali je sklep tedaj že pravnomočen ali ne. Sodišče prve stopnje mora tako ugotoviti, ali je dolžnik obveznost iz sklepa o začasni odredbi v naloženem roku izpolnil ali ne, pri tem pa dolžnikov ugovor zoper sklep o izdani začasni odredbi ne zadrži izvršitve dolžnikove obveznosti iz sklepa o začasni odredbi. Bistveno torej je, da sodišče ugotovi, ali je dolžnik obveznost iz sklepa o začasni odredbi izpolnil pravočasno in v celoti. Namen izrečene denarne kazni v sklepu o začasni odredbi ni le v prisiljevanju dolžnika k izpolnitvi nedenarne obveznosti kadarkoli, temveč k izpolnitvi v roku, ki ga je določilo sodišče. V nasprotnem primeru bi izrečena denarna kazen izgubila svoj pomen. Z drugimi besedami to pomeni, da bi lahko dolžnik sam po lastni presoji in mimo naloženega roka kasneje izpolnil obveznost, pa bi se izognil izterjavi že izrečene denarne kazni.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nadaljnjo odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika za izvršitev denarne kazni zavrnilo.

2.Zoper sklep vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se sklep spremeni oziroma se razveljavi in se zadeva vrne v nadaljnjo postopanje sodišču prve stopnje s stroškovno posledico. Izpodbijani sklep ni pravilen. Čeprav je dolžnik prejel predlog za izdajo začasne odredbe dne 24. 1. 2024, mu rok za izpolnitev obveznosti iz sklepa o začasni odredbi ni mogel takrat začeti teči. Kvečjemu mu je od takrat dalje začel teči rok za vložitev pravnega sredstva zoper sklep o izdani začasni odredbi. Pravno sredstvo v primeru sklepa o začasni odredbi ni suspenzivno in ugovor ne zadrži izvršitve. Enako je tudi v primeru izdaje sklepa o izvršbi, ker se začnejo izvršilna dejanja opravljati, čim je sklep o izvršbi izdan. Pravilna vročitev vsega gradiva, na kar se sodišče sklicuje v zvezi s sodno prakso VSL I Ip 1009/2019, pa ima smisel le glede pravočasnosti vložitve dolžnikovega ugovora. Tega pa ni mogoče povezovati z rokom za izpolnitev obveznosti. Sicer pa sta rok za izpolnitev iz sklepa o začasni odredbi in za ugovor različna. Tudi če bi sklep o začasni odredbi in predlog za izdajo začasne odredbe dolžnik prejel istočasno, bi odredbo moral izpolniti v roku 3 dni, ugovor pa bi lahko podal v roku 8 dni. Tako bi obveznost iz začasne odredbe moral izpolniti mnogo prej. Dolžnik potrebuje upnikov predlog za začasno odredbo zaradi proučevanja procesnega gradiva ob pripravi pravnega sredstva zoper sklep o izdani začasni odredbi. Za samo razumevanje, kaj pa začasna odredba nalaga dolžniku, pa upnikov predlog ni potreben. Sicer pa je vsebina sklepa o izvršbi v tem, da sodišče dovoli predlagano izvršbo in se v takšnem primeru sklep v celoti sklicuje na predlog. Pri začasnih odredbah pa ni tako, saj sklep o začasni odredbi vsebuje enak tip argumentacije kot pri odločanju s sodbo, le da je dokazni standard nižji. Pri začasni odredbi pa rok za izpolnitev obveznosti teče od prejema sklepa o začasni odredbi. Sodišče ne obrazloži, zakaj bi bilo z začetkom tega roka potrebno čakati do vročitve predloga za izdajo začasne odredbe. Za zadevo je torej bistveno, da je dolžnik prejel sklep o začasni odredbi dne 19. 1. 2024 in se je rok za izpolnitev obveznosti začasne odredbe iztekel dne 22. 1. 2024. Dolžnik pa je obveznost izpolnil dne 26. 1. 2024, kar pomeni, da je upnikov predlog za izvršitev denarne kazni utemeljen. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3.Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga zavrženje upnikove pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Meni, da se upnikov pravni položaj z vloženo pritožbo v ničemer ne more izboljšati, pravni interes pa je temeljna procesna predpostavka, ki mora biti podana ves čas postopka, tudi tekom pritožbenega postopka. Sicer pa se upnik pritožuje iz razloga, da bi finančno škodoval dolžniku, kar pa kaže na zlorabo pravnega sredstva pritožbe. Sklep je pravilen in zakonit. Poudarja, da namen izrečene denarne kazni ni v kaznovanju dolžnika, pač pa na vplivanju na njegovo voljo, da bo upošteval obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Izterjava denarne kazni zato nima nekega samostojnega temelja, temveč je nujno odvisna od obstoja obveznosti in odločitve o njeni prisilni izpolnitvi. Pred opravo izvršbe izrečene denarne kazni mora biti tako ugotovljeno, ali je dolžnik obveznost, k izpolnitvi katere bi ga naj silila denarna kazen, morebiti že izpolnil. Če je dolžnik svojo obveznost iz začasne odredbe izpolnil, izvršitev denarne kazni ni utemeljena, saj obveznost z izpolnitvijo ugasne po določbi 270. člena Obligacijskega zakonika. Dolžnik pa je svojo obveznost v celoti izpolnil in je tako obveznost ugasnila in je ni več. Sodišče zato ne more z izvršitvijo denarne kazni prisiliti dolžnika, da izpolni obveznost, ki je ni več. Izterjava denarne kazni bi imela ob ugotovitvi, da kršitev začasne odredbe v času odločanja ni podana, zgolj kaznovalni namen, kar pa ni njen namen. Dolžnik je sestavil izpisnico dne 15. 1. 2024, ki pa je registracijska komisija KZS ni sprejela, ker ni bila izdana na standardiziranem obrazcu KZS. Dolžnik je nato dne 25. 1.2024 upniku izdal izpisnico v skladu z registracijskim pravilnikom KZS, čeprav mu tega sklep o izdani začasni odredbi ne nalaga. V času odločanja sodišča prve stopnje dne 6. 3. 2024, obveznosti izdaje izpisnice ni bilo več, ker je ugasnila, upnik pa se je v tem času tudi registriral pri drugem košarkarskem klubu. Izvršitev denarne kazni po uradni dolžnosti bi tako v tem primeru imela le še goli namen kaznovanja dolžnika. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami).

6.Sodišče prve stopnje je v ponovnem postopku zavrnilo upnikov predlog za izvršitev izrečene denarne kazni dolžniku po sklepu o začasni odredbi z dne 15. 1. 2024. Postavilo se je na stališče, da sklep o začasni odredbi z dne 15. 1. 2024 določa rok za izpolnitev obveznosti tri dni od prejema sklepa. Pri tem je ugotovilo, da je dolžnik sklep o začasni odredbi z dne 15. 1. 2024 prejel dne 19. 1. 2024, vendar hkrati s sklepom o začasni odredbi ni prejel tudi upnikovega predloga za izdajo začasne odredbe, kateri mu je bil vročen naknadno dne 24. 1. 2024. V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZIZ ter ob upoštevanju odločbe VSL I Ip 1009/2019 je štelo, da je predlog za izdajo začasne odredbe del sklepa o izdani začasni odredbi in je tako dolžniku pričel rok za izpolnitev obveznosti iz sklepa o začasni odredbi z dne 15. 1. 2024 teči šele z dnem 25. 1. 2024. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila upniku izdana izpisnica na podlagi odločbe registracijske komisije KZS dne 26. 1. 2024 in je bila obveznost iz sklepa o začasni odredbi v celoti izpolnjena v naloženem roku. Takšnemu zaključku sodišča prve stopnje pa pritožbeno sodišče ne pritrjuje iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

7.S sklepom o začasni odredbi po določbi 273. člena ZIZ sodišče določi denarno kazen v skladu z drugim odstavkom 226. člena ZIZ in v primeru, če dolžnik ne izpolni obveznosti, sodišče opravi po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni. Kot je že pojasnilo pritožbeno sodišče v svojem prejšnjem sklepu IV Ip 414/2024 z dne 16. 4. 2024, je denarna kazen edino izvršilno sredstvo, s katerim se dolžnika prisili, da bo izvršil obveznost iz izvršilnega naslova, ki je v dejanju, ki ga lahko opravi le dolžnik. Sklep, v katerem sodišče izreče denarno kazen dolžniku za primer, da v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti do upnika, je izvršilni naslov za izvršbo po uradni dolžnosti po četrtem odstavku 226. člena ZIZ in zato poseben predlog upnika niti ni potreben. Sklep o izrečeni denarni kazni je izvršljiv takoj po izteku v njem določenega roka za opravo nenadomestnega dejanja in teče od vročitve sklepa, v katerem je denarna kazen dolžniku izrečena za primer neizpolnitve obveznosti ne glede na to, ali je sklep tedaj že pravnomočen ali ne. Kot je poudarilo pritožbeno sodišče, mora sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je dolžnik obveznost iz sklepa o začasni odredbi v naloženem roku izpolnil ali ne, pri tem pa dolžnikov ugovor zoper sklep o izdani začasni odredbi ne zadrži izvršitve dolžnikove obveznosti iz sklepa o začasni odredbi. Bistveno torej je, da sodišče ugotovi, ali je dolžnik obveznost iz sklepa o začasni odredbi izpolnil pravočasno in v celoti.

8.V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZIZ je sklepu o izvršbi, ki se vroči dolžniku, priložena kopija predloga za izvršbo. Sodna praksa je zavzela stališče, da je predlog za izvršbo sestavni del sklepa o izvršbi. Navedena določba je bila v ZIZ uvrščena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ - E, njen namen pa je ob ureditvi, po kateri upniku k predlogu za izvršbo ni bilo več treba priložiti izvršilnega naslova, temveč je moral vsa relevantna dejstva in okoliščine zgolj določno označiti in opisati v predlogu za izvršbo, v tem, da se dolžniku omogoči vložitev obrazloženega ugovora. Enotna in usklajena sodna praksa tako določbo drugega odstavka 45. člena ZIZ razlaga na način, da se predlog za izvršbo šteje kot sestavni del sklepa o izvršbi v primerih, ko sodišče v sklepu o izvršbi v skladu s 44. členom ZIZ navede podatke o upniku in dolžniku, verodostojno listino oziroma izvršilni naslov, dolžnikovo obveznost, sredstvo in predmet izvršbe. Kadar je sklep o izvršbi izdan na formaliziranem obrazcu, po katerem sodišče v izreku dovoli predlagano izvršbo, je dolžniku nujno potrebno poleg sklepa o izvršbi vročiti tudi predlog za izvršbo zaradi zagotovitve priprave ugovora zoper sklep o izvršbi. V konkretni zadevi pa sklep o izdani začasni odredbi z dne 15. 1. 2024 ne vsebuje zgolj nujno potrebnih podatkov iz 44. člena ZIZ, temveč gre za sodno odločbo, v kateri so povzete navedbe iz predloga za začasno odredbo ter pojasnjeni razlogi izpolnjevanja pogojev po 273. členu ZIZ. S prejemom sklepa o začasni odredbi z dne 15. 1. 2024 (dolžnik prejel dne 19. 1. 2024), je bilo dolžniku znano, kakšna je njegova obveznost po sklepu o začasni odredbi, ki jo mora izpolniti v točno določenem roku. Zato naknadno vročeni predlog za začasno odredbo dolžniku ne more podaljšati roka za izpolnitev, saj rok teče od prejema sklepa o začasni odredbi in ne od prejema predloga za začasno odredbo. Namen izrečene denarne kazni v sklepu o začasni odredbi ni le v prisiljevanju dolžnika k izpolnitvi nedenarne obveznosti kadarkoli, temveč k izpolnitvi v roku, ki ga je določilo sodišče. V nasprotnem primeru bi izrečena denarna kazen izgubila svoj pomen. Z drugimi besedami to pomeni, da bi lahko dolžnik sam po lastni presoji in mimo naloženega roka kasneje izpolnil obveznost, pa bi se izognil izterjavi že izrečene denarne kazni.

9.V postopku je nesporno ugotovljeno, da je dolžnik sklep o začasni odredbi z dne 15. 1. 2024 prejel dne 19. 1. 2024, ter da je obveznost - izstavitev izpisnice upniku izpolnil dne 26. 1. 2024, torej po naloženem roku. Pravno nepomembne so zato trditve dolžnika v odgovoru na pritožbo, da izpisnice ni prvič vložil na predpisanem obrazcu, ki ga določa pravilnik KZS. Posledično so tudi neutemeljene navedbe v odgovoru na pritožbo, da upnik nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve. Upnik je predlog za izvršitev že izrečene denarne kazni vložil, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče ta predlog zavrnilo. Upnik si tako v pritožbenem postopku lahko obeta zase bolj ugodno odločitev. Hkrati pa tudi ne gre za zlorabo procesnih pravic upnika s tem, ko je zoper sklep sodišča prve stopnje vložil pritožbo, saj pravni red v primeru zavrnitve njegovega predloga dopušča vložitev pritožbe.

10.Ker pritožbeno sodišče samo že izrečene denarne kazni ne more izvršiti, je pritožbi upnika ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, v katerem naj ponovno odloči o upnikovem predlogu za izvršitev denarne kazni in upošteva ugotovitve iz tega sklepa.

11.Odločitev o stroških postopka se pridrži za nadaljnjo odločbo (165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1Primerjaj točko 20 obrazložitve.

2Primerjaj tretji odstavek 226. člena ZIZ: S sklepom o izvršbi izreče sodišče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti. Fizični osebi izreče sodišče denarno kazen največ do 10.000 eurov, pravni osebi in podjetniku pa do 500.000 eurov.

3Primerjaj predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-E)-prva obravnava -EPA 1031-IV, poročevalec DZ, št. 92 z dne 8. 9. 2006.

4VSC I Ip 85/2018, II Ip 422/2017, VSM I Ip 351/2014, VSL I Ip 1009/2019.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia