11. 4. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Okrajnega sodišča v Mariboru, na seji 11. aprila 2013

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti prvega odstavka 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10 in 26/11) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Okrajno sodišče v Mariboru je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).[1] Predlagatelj je na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) izdal sklep o prekinitvi postopka zavarovanja upnikove terjatve v višini 730,32 EUR s pripadki s predhodno odredbo. Zatrjuje, da je izpodbijana določba v neskladju z drugim odstavkom 14. člena ter s 25., 33. in 74. členom Ustave v tistem delu, ki omogoča izdajo sklepa o predhodni odredbi na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je vložen obrazložen ugovor.

2.V utemeljitev zatrjevanega neskladja predlagatelj navaja, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu št. II Ips 14/2010 z dne 25. 3. 2010 sprejelo stališče, da je tudi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je bil na podlagi obrazloženega ugovora dolžnika razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, zajet s pojmom odločba domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ. Predlagatelj v zahtevi podrobno navaja in utemeljuje razloge, zakaj je razlaga izpodbijane določbe, ki jo je sprejelo Vrhovno sodišče, v neskladju z Ustavo.

3.Po prvi alineji prvega odstavka 160. člena Ustave je Ustavno sodišče pristojno za presojo skladnosti zakonov z Ustavo. Izpodbijani določbi predlagatelj sicer očita neskladje z drugim odstavkom 14. člena ter s 25., 33. in 74. členom Ustave ter predlaga, naj Ustavno sodišče oceni skladnost prvega odstavka 257. člena ZIZ z navedenimi določbami Ustave. Vendar iz vsebine zahteve izhaja, da predlagatelj pravzaprav zahteva le stališče Ustavnega sodišča o tem, kako je treba razlagati izpodbijano določbo: ali tako, kot jo razlaga Vrhovno sodišče, ali tako, kot jo razlaga predlagatelj.

4.Iz zahteve izhaja, da ustavnost izpodbijane določbe za predlagatelja sploh ni sporna. Sporna se mu zdi razlaga, ki jo je v sklepu št. II Ips 14/2010 z dne 25. 3. 2010 sprejelo Vrhovno sodišče. Predlagatelj namreč izpodbijano določbo razlaga tako, da je mogoče za odločbo domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva, šteti le tako sodno odločbo, ki je izdana v kontradiktornem postopku. Takšno razlago sprejema kot skladno z Ustavo. Predlagatelj torej v resnici želi, da mu Ustavno sodišče svetuje, kako naj izpodbijano določbo v konkretnem postopku razloži, oziroma da potrdi razlago, ki jo sam sprejema kot ustavnoskladno. To pa ni naloga Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče namreč v postopku presoje ustavnosti zakona ni pristojno dajati svetovalnih mnenj (advisory opinions) o pravilni (ustavnoskladni) razlagi predpisa, preden ni izčrpana pravna pot pred organi, ki morajo predpise uporabiti v posamičnem postopku.[2] V postopku za oceno ustavnosti predpisa Ustavno sodišče presoja očitke o njegovi protiustavnosti, ne odloča pa o tem, ali sodišča pravilno razlagajo zakon. Razlagati zakone so namreč poklicana pristojna sodišča, ki odločajo v sodnih postopkih v posamičnih primerih. Pristojno sodišče mora v tem primeru razlagati tako prvi odstavek 257. člena ZIZ kot tudi 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ, ki je bila prav glede plačilnega naloga in sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, spremenjena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 26/11 – ZIZ-I). Točke 1 prvega odstavka 258. člena ZIZ pa predlagatelj ne izpodbija.

5.Zahteva za oceno ustavnosti, s katero predlagatelj od Ustavnega sodišča zahteva odločitev o pravilni izbiri ene od mogočih razlag zakona, ob tem, da je že sam ocenil, katera razlaga je ustavnoskladna, je glede na navedeno v nasprotju z namenom pooblastila sodišču, določenim v 156. členu Ustave. Ustavno sodišče je zahtevo zato zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik

Opombi:

[1]Prvi odstavek 257. člena ZIZ se glasi: "Sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena."

[2]Primerjaj npr. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-209/09, U-I-210/09 z dne 19. 5. 2011, sklep Ustavnega sodišča št. U-I-216/09 z dne 5. 11. 2009, odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-303/08 z dne 11. 2. 2010 (Uradni list RS, št. 14/10) in sklep Ustavnega sodišča št. U-I-96/10 z dne 5. 5. 2010 (Uradni list RS, št. 40/10).