Jedro

Če je sodišče izdalo sklep, s katerim je zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, ker je ugotovilo, da stečajni razlog po 1. odst. 2. člena ZPPSL ni podan, dolžnik ne more s pritožbo uspešno izpodbijati tega sklepa iz razloga, da ZFPPod uvaja dodaten stečajni razlog v obliki kapitalske neustreznosti podjetja.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika za začetek stečaja. V obrazložitvi je navedlo, da dolžnik ni izkazal obstoja stečajnega razloga plačilne nesposobnosti po 2. čl. ZPPSL, ker je terjatev edinega upnika zastarala, pa četudi bi se zavzelo stališče, da je na podlagi bilance za leto 1998 plačilna nesposobnost dolžnika izkazana, ter da tudi obstaja terjatev upnika I., se stečajni postopek glede na 2. odst. 2. čl. ZPPSL ne bi opravil. Proti navedenemu sklepu je dolžnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava, ter predlagal njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi zatrjuje, da je treba določbo o več kot enem upniku, kar je pogoj za stečajni postopek po ZPPSL, presojati skozi določila Zakona o finančnem poslovanju, kateri uvaja kapitalsko neustreznost kot dodatni stečajni razlog, in po katerem je uprava družbe dolžna predlagati stečaj, če je stečajni razlog podan, četudi ni izpolnjen pogoj po 2. odst. 2. čl. ZPPSL. Poleg tega je v primeru mirovanja podjetja obveznost uprave predlagati stečaj, ker je daljše mirovanje oblika prezadolženosti.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča je treba pritrditi pritožbenim navedbam v delu, kolikor opozarja, da je uprava družbe (oz. poslovodstvo d.o.o.) v skladu z 2. odst. 12. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod - Ur.l.RS št. 54/99 s sprem.), dolžna podati predlog za začetek stečajnega postopka oz. postopka prisilne poravnave, potem ko je izpolnila vse svoje obveznosti, ki so ji po tem zakonu naložene v primeru nastopa nelikvidnosti oz. prezadolženosti podjetja. Vendar pa dolžnik napačno razlaga, da uvaja ZFPPod ob Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l. RS št. 67/93 s sprem.) dodaten stečajni razlog v obliki kapitalske neustreznosti podjetja; da takšen zaključek ne vzdrži, potrjuje že določilo 1. čl. ZFPPod, ki pojasnjuje v tem zakonu uporabljene pojme in ki v 8. tč.

izrecno navaja, da je stečajni razlog finančno stanje dolžnika, ki je razlog za začetek stečajnega postopka nad tem dolžnikom po ZPPSL.

Glede izrecne ugotovitve sodišča prve stopnje, da ima dolžnik le enega upnika (pa še obstoj terjatve tega je vprašljiva), je zato pravilen zaključek v izpodbijanem sklepu, da se stečaj ne opravi na podlagi 2. odst. 2. čl. ZPPSL. Bistvo izvedbe stečajnega postopka je enakomerno poplačilo upnikov in če ima dolžnik le enega upnika, ta pogoj ni izpolnjen. V obravnavani zadevi pa je očitno problem v tem, da dolžnik kot družba ne posluje (kar je dolžnik natančneje opisal v predlogu za začetek stečajnega postopka); glede na to ga bo pristojno sodišče po uradni dolžnosti izbrisalo iz sodnega registra, ko bo izpolnjen pogoj po 2. tč. 1. odst. 25.čl. ZFPPod.

Upoštevaje gornjo obrazložitev, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99) v zv. s 15.čl. ZPPSL, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.