Jedro

Dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic za stranko (razlog po 3. točki drugega odstavka 82. člena ZUS-1) ni mogoče utemeljiti s pomembnostjo pravnega vprašanja, o katerem se odloča v konkretni zadevi.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident dne 16. 5. 2008 po odvetniku vložil revizijo, katere dovoljenost uveljavlja po 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. Navaja, da ima zanj odločitev, ki jo z revizijo izpodbija, zelo hude posledice. Po stališču državnih organov namreč naj ne bi imel pravnega interesa za obnovo postopka denacionalizacije in za drugačno odločitev glede denacionalizacije, zaradi česar je v zadevi zanj zelo pomembna odločitev o tem, ali ima pravico do enakega varstva pravic v postopku pred državnimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo proti sklepu Upravne enote Nova Gorica z dne 22. 2. 2006, s katerim je bilo odločeno, da se revidentov predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo Sekretariata za komunalno, cestno in stanovanjsko gospodarstvo Občine Nova Gorica z dne 13. 7. 1993, zavrže. Z omenjeno odločbo je takratni Sekretariat za komunalno, cestno in stanovanjsko gospodarstvo Občine Nova Gorica med drugim odločil, da je zavezanka Občina Nova Gorica dolžna vrniti upravičencu ... v last in posest poslovno stavbo s površino 239,61 m2, stoječo na parc. št. ..., po katastrskih podatkih gospodarska zgradba v izmeri 1329 m2, dejansko pa zgradba z dvoriščem, ter nezazidano stavbno zemljišče parc. št. ..., njiva III. razreda v izmeri 90 m2, oboje vpisano v vl. št. .., k.o. .., kot družbena lastnina v uporabi Občine ... Tožena stranka je z odločbo z dne 19. 7. 2007 revidentovo pritožbo zoper omenjeni sklep zavrnila, sicer pravilno odločitev prvostopnega upravnega organa pa utemeljila z drugimi (drugačnimi) razlogi. Po stališču tožene stranke, ki mu pritrjuje tudi sodišče prve stopnje, revident za obnovo pravnomočno končanega postopka denacionalizacije ne izkazuje potrebnega pravnega interesa. Vzpostavitev prejšnjega stanja glede obravnavanih nepremičnin namreč ni več mogoča, saj je bila odločba o denacionalizaciji že izvršena, lastninska pravica na denacionaliziranem nepremičnem premoženju pa je bila z dedovanjem že prenesena na upravičenčeva pravna naslednika še pred vložitvijo predloga za obnovo postopka denacionalizacije.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009 in Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavlja revident, je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Glede na pravila o trditvenem in dokaznem bremenu mora stranka hude posledice kot zakonski pogoj za dovolitev revizije ne le zatrjevati, temveč tudi izkazati; Vrhovno sodišče pa mora trditve revidenta o zatrjevanih hudih posledicah v vsakem primeru presoditi tako na abstraktni kot konkretni ravni.

6. Z navedbo, da gre v predmetni zadevi za odločitev o zelo pomembnem pravnem vprašanju oziroma odločitvi o tem, ali ima revident pravico do enakega varstva pravic v postopku pred državnimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, revident zatrjevanih hudih posledic, ki jih ima zanj odločitev, da se njegov predlog za obnovo postopka denacionalizacije zavrže, ni niti konkretiziral niti izkazal. Zato na tej podlagi po presoji Vrhovnega sodišča revident ni izkazal pogojev za dovoljenost vložene revizije.

7. Če pa revident z navedbo, s katero sicer utemeljuje obstoj pogoja za dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, da gre za odločitev o zelo pomembnem pravnem vprašanju, ali ima revident pravico do enakega varstva pravic v postopku pred državnimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, meri na uveljavljanje pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (ki pa ga izrecno kot takega v reviziji ne izpostavi), pa Vrhovno sodišče meni, da revizija tudi na tej pravni podlagi ni dovoljena. Revizija namreč ne more biti dovoljena zaradi vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem (odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 774/2008, X Ips 776/2008, obe z dne 21. 1. 2009, in X Ips 151/2008 ter X Ips 238/2009 z dne 9. 4. 2009 in druge). Takšno pa je tudi revidentovo vprašanje, ali ima pravico do enakega varstva pravic v postopku pred državnimi organi.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 9. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (165. člen v zvezi s 155. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).