Jedro

Ker so bile z izvršilnim naslovom priznane le 2 % letne obresti za čas od 17.3.2005 do plačila, upnik do višjih zamudnih obresti na podlagi tega izvršilnega naslova ni upravičen.

Izrek

Pritožbi upnika se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2.tč.izreka) s p r e m e n i tako, da se glasi: »obresti v višini 2 % letno; od zneska 624,83 EUR od 1.2.2007 do 14.02.2007. od zneska 648,28 EUR pa od 15.02.2007 do plačila.« V ostalem pa se pritožba upnika zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Upniku se odmerijo nadaljnji izvršilni stroški v višini 103,75 EUR.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 13.1.2006 na predlog upnika dovolilo proti dolžniku zaradi izterjave izvršljive terjatve izvršbo, in sicer za znesek 648,28 EUR, obresti v višini 2 % letno od zneska 624,83 EUR od 1.2.2007 do prenehanja in izvršilnih stroškov v znesku 114,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

Zoper ta sklep se po svojih pooblaščencih pritožuje upnik in predlaga njegovo spremembo tako, da se mu priznajo zakonske zamudne obresti od zneska 624,83 EUR od 1.2.2007 dalje do plačila in od zneska 23,45 EUR od 16.2.2007 dalje do plačila. V pritožbi opozarja na to, da je bil dolžan dolžnik svoj dolg do upnika po sklepu o potrditvi prisilne poravnave plačati najkasneje dne 31.1.2007. To pa pomeni, da obresti po obrestni meri 2 % letno od 20 % priznane terjatve tečejo le do 31.1.2007. Ker pa dolžnik svojega dolga tudi na dan zapadlosti ni poravnal, je skladno z določbo 299. čl. Obligacijskega zakonika prišel v zamudo. V takem primeru pa ima upnik od 1.2.2007 pravico od dolžnika, poleg plačila same glavnice, terjati tudi plačilo zamudnih obresti. Višina obrestne mere le-teh pa je določena z zakonom. Zato bi moralo sodišče dovoliti izvršbo tudi za izterjavo zneska 624,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.2.2007 dalje do plačila. Napačna pa je tudi odločitev glede teka zamudnih obresti od zneska 23,45 EUR. Po določbah OZ in po 381. čl. OZ gredo upniku zamudne obresti tudi od neplačanih obresti. Ker dolžnik svojega dolga na dan zapadlosti ni poravnal, pomeni, da je upnik upravičen zahtevati zamudne obresti tudi od neplačanih obresti, in sicer od dne, ko je pri sodišču vložil zahtevek za njihovo plačilo. Drži sicer, da je upnik zahteval plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska obračunanih obresti (23,45 EUR) od 1.2.2007 dalje, vendar pa je sodišče ta upnikov zahtevek neutemeljeno zavrnilo. Takšen večji zahtevek namreč vsebuje tudi manjši zahtevek, da mora dolžnik upniku plačati zakonske zamudne obresti od zneska obračunanih obresti od dne vložitve predloga za izvršbo, to je od 16.2.2007 dalje. V tem delu bi moralo sodišče upnikov zahtevek zavrniti le deloma in dovoliti izvršbo tudi za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od zneska 23,45 EUR, ki tečejo od 16.2.2007 dalje do plačila.

Pritožba upnika je le deloma utemeljena.

V obravnavanem primeru upnik uveljavlja plačilo svoje terjatve na podlagi pravnomočnega sklepa o izglasovani prisilni poravnavi nad dolžnikom. S tem sklepom je bila upniku priznana glavnica v znesku 624,83 EUR, povečana za obresti v višini 2 % letno za čas od začetka postopka prisilne poravnave dne 17.3.2005 do plačila. V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, po katerem izvršilno sodišče ni upravičeno presojati konkretne materialne zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, pač pa je vezano na rezultat predhodnih kvalificiranih postopkov, iz katerih izvira izvršilni naslov. To pa pomeni, da upniku v konkretnem primeru ni mogoče priznati zakonitih zamudnih obresti, kot jih uveljavlja, pač pa le obresti, kot so mu bile priznane v izvršilnem naslovu. Ker so mu bile z izvršilnim naslovom priznane le 2 % letne obresti za čas od 17.3.2005 do plačila, do višjih zamudnih obresti na podlagi tega izvršilnega naslova ni upravičen. Na višje, to je zakonite zamudne obresti se namreč izvršilni naslov, na katerega se upnik sklicuje, ne nanaša. Zato mu jih v tem postopku tudi ni moč priznati. Zato je upnikova pritožba v tem delu po mnenju pritožbenega sodišča neutemeljena.

Ker pa je sam izvršilni naslov upniku priznal 2 % letne obresti na glavnico 624,83 EUR, po izračunu upnika in ugotovitvah sodišča prve stopnje, pa te znašajo do 1.7.2007 23,45 EUR, je potrebno pritrditi upniku, da mu gredo na za kapitalizirane obresti povečano glavnico tudi obresti kot so mu bile priznane z izvršilnim naslovom od dneva uveljavitve tako postavljenega zahtevka dalje. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v 2. točki izreka temu ustrezno tudi spremenilo. Pri tem pa je upoštevalo, da je upnik izvršilni predlog vložil pri sodišču dne 15.2.2007. V preostalem delu pa je pritožbo, kolikor se nanaša na uveljavljanje pravice do zakonitih zamudnih obresti tudi za obdobje od zapadlosti dolžnikove terjatve po pravnomočnem sklepu o prisilni poravnavi dalje, zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Upnik je s svojo pritožbo uspel v sorazmerno majhnem delu, zato mu sodišče ni priznalo v celoti uveljavljenih stroškov za pritožbo. Kot utemeljene je tako štelo le stroške za sestavo pritožbe v višini 100 točk (tar.št. 27/6 v zvezi s tar.št.18), na ta znesek obračunanih 2 % za materialne stroške in 20 % DDV, skupno torej 56,17 EUR, temu znesku pa je prištelo še takso za pritožbi, ki po tar,št.27/6 znaša 47,58 EUR. Strošek sestanka s stranko in obvestilo o sklepu (skupno 70 tč) je že vštet v nagrado za pritožbo.