Jedro

Predlagateljica je hkrati zemljiškoknjižna lastnica stavbe in zemljiškoknjižna lastnica parcel, ki so predmet predloga za ugotovitev pripadajočega zemljišča za stavbo. Predlagateljica, ki je že zemljiškoknjižna lastnica spornih parcel, glede teh parcel nima interesa za postopek (v katerem sodišče izda odločbo na podlagi 30. člena ZVEtL - deklaratorno odločbo, s katero ugotovi, katero zemljišče je postalo last lastnika stavbe upoštevaje pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika veljavne predpise), saj je že vpisana kot lastnica.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog v delu, ki se nanaša na določitev pripadajočega zemljišča k stavbi z naslovom A., stoječi na parc. št. 1 k.o. P., pri parc. št. 1, 2, 3, 4, vse k.o. P., zavrže. Ocenilo je, da predlagateljica, ki je lastnica parc. št. 1 k.o. P., na kateri stavba stoji, kot tudi okrog stavbe ležečih parcel št. 2, 3 in 4, nima pravnega interesa za ta postopek. Tudi če te nepremičnine ne bi bile last predlagateljice in bi ta s svojim predlogom za določitev pripadajočega zemljišča uspela, bi, saj na predmetni stavbi etažna lastnina ni vzpostavljena, sodišče pri teh nepremičninah v zemljiški knjigi prav tako vpisalo samostojno lastninsko pravico v korist predlagateljice in ne morebiti te določilo kot splošni skupni del konkretne stavbe.

Predlagateljica se je zoper sklep pritožila. Predlagateljica ima pravni interes, dal ji ga je že zakonodajalec, ki je v četrti alineji drugega odstavka 30. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju: ZVEtL) kot upravičenca za predlaganje postopka določil tudi zemljiškoknjižno lastnico. Zemljiškoknjižni lastnik je bil kot upravičena oseba, ki lahko predlaga začetek postopka, dodan z novelo ZVEtL-A in je bil razlog za tako spremembo prav v tem, da je bilo po začetku izvajanja zakona ugotovljeno, da ima lahko interes za transparentno ureditev razmerij tudi sam zemljiškoknjižni lastnik. Po drugi strani pa je predlagateljica interes izkazala tudi s tem, da zoper njo teče postopek pod opr. št. P 137/2013 Okrožnega sodišča v Kopru in je ugotovitev in določitev pripadajočega zemljišča predhodno vprašanje. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo postopek in zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Prvi odstavek 7. člena ZVEtL določa, da je pripadajoče zemljišče k stavbi last vsakokratnega lastnika stavbe, če pa je stavba v etažni lastnini, je pripadajoče zemljišče k stavbi skupni del stavbe, ki je v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe. Po določbi prvega odstavka 30. člena tega zakona pa lahko v primeru, ko je stavba zgrajena pred 1.1.2003 in niso izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču, upravičena oseba predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku iz 26. člena ZVEtL, ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu.

Pritožnica se sklicuje na določbe drugega odstavka 30. člena ZVEtL, iz katerih izhaja, da je v takem postopku ne le zemljiškoknjižni lastnik stavbe, pač pa med drugim tudi zemljiškoknjižni lastnik pripadajočega zemljišča upravičeni predlagatelj, kar sicer drži, vendar je odločilno, da je predlagateljica hkrati zemljiškoknjižna lastnica stavbe in zemljiškoknjižna lastnica parcel, ki so predmet predloga za ugotovitev pripadajočega zemljišča za stavbo. Namen zakona je namreč doseči uskladitev v korist lastnika stavbe z resničnim pravnim in dejanskim stanjem, ugotoviti torej, katero zemljišče je postalo last lastnika stavbe in ugotoviti obstoj pravic na njem. Predlagateljica, ki je že zemljiškoknjižna lastnica spornih parcel, glede teh parcel nima interesa, kot je pravno pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, za ta postopek, v katerem sodišče izda odločbo na podlagi 30. člena ZVEtL, to je deklaratorno odločbo, s katero ugotovi, katero zemljišče je postalo last lastnika stavbe upoštevaje pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika veljavne predpise, saj je že vpisana kot lastnica.

Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku.