Jedro

Tožeča stranka bi morala ponuditi trditve in dokaze o sklenitvi pogodbenega razmerja med pravdnima strankama. Tožeča stranka razen računa, ki je po svoji naravi enostranska listina izdajatelja računa, ni ponudila nobenega dokaza o sklenitvi pogodbe v smislu soglasja volj obeh pogodbenih strank glede bistvenih sestavin pogodbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 14484/2009 z dne 13. 02. 2009 razveljavi v 1. in 3. točki izreka in se zavrne tožbeni zahtevek na plačilo 240,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 03. 2007 dalje.

II. Tožeča stranka je dolžna v petnajstih dneh toženi stranki povrniti 129,97 EUR stroškov celotnega postopka, v primeru neplačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča VL 14484/2009 z dne 13. 02. 2009 v 1. in 3. točki izreka in s tem toženi stranki naložilo plačilo 240,36 EUR in pripadajočih zakonskih zamudnih obresti. Toženi stranki je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 100,80 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. V pritožbenem roku je pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo vložila tožena stranka. Uveljavljala je pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni in sklep o izvršbi razveljavi tudi v še nerazveljavljenih delih, tožeči stranki pa še naloži plačilo stroškov postopka, podrejeno temu pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Med pravdnima strankama je sporno ali je bila sklenjena prodajna pogodba. Tožeča stranka je svojo terjatev utemeljevala na računu št. 06-280-008989 z dne 12. 12. 2006, iz katerega naj bi bilo razvidno, da je tožena stranka dne 11. 12. 2006 po telefonu naročila i-BON 2006. Račun pa je izdal pravni prednik tožeče stranke. Na podlagi telefonskega naročila naj bi tožena stranka 18. 12. 2006 CD ROM inštalirala prek spleta. Tožena stranka je zanikala, da bi tožniku naročila kakršnokoli storitev ali blago. Po njenih navedbah naj bi tožeča stranka uporabo i-BON 2006 ponujala v okviru reklamne akcije. Promocijski dopis po njenih trditvah ni vseboval nobene navedbe o ceni, zato tožena stranka ni bila obveščena, da bi šlo za prodajo. Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, na katere je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti vezano, izhaja, da je nesporno, da je tožena stranka namestila v računalniški sistem programsko opremo, ki jo ponuja tožeča stranka. Vendar je prvostopenjsko sodišče zgolj na podlagi te ugotovitve materialnopravno zmotno sklepalo na utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljevala na pogodbeni podlagi. Smiselno se je sklicevala na sklenitev pogodbe med pravdnima strankama na podlagi telefonskega naročila i-BON 2006 CD ROM. Ker pa je tožena stranka izrecno zanikala takšno naročilo, je bilo v skladu z 212. členom ZPP na strani tožeče stranke trditveno in dokazno breme glede pogodbene podlage vtoževanega zahtevka.

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o utemeljenosti zahtevka tožeče stranke oprlo na ugotovitvi, da je tožena stranka i-BON dejansko prejela, ga namestila ter registrirala, iz nobenega predloženega dokaza pa ne izhaja, da bi do tega prišlo na podlagi reklamne akcije oziroma na kakšni drugi podlagi, pri čemer obveznost ne bi nastala.

7. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja na materialnopravno zmotno izhodišče prvostopenjskega sodišča pri svoji utemeljitvi, saj je na ta način trditveno in dokazno breme prevalilo na toženo stranko, čeprav bi morala tožeča stranka ponuditi trditve in dokaze o sklenitvi pogodbenega razmerja med pravdnima strankama. Tožeča stranka razen računa, ki je po svoji naravi enostranska listina izdajatelja računa, ni ponudila nobenega dokaza o sklenitvi pogodbe v smislu soglasja volj obeh pogodbenih strank glede bistvenih sestavin pogodbe.

8. Ob tako skopih trditvah tožeče stranke je zato materialnopravno zmotno sklepanje prvostopenjskega sodišča na dokazanost pogodbene podlage zgolj na podlagi s strani tožene stranke neizkazane druge podlage, na osnovi katere naj bi od pravnega prednika tožeče stranke prejela predmet izpolnitve, ki je podlaga vtoževanemu računu.

9. Upoštevaje navedeno je pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava in upoštevaje, da tožeča stranka trditvenemu in dokaznemu bremenu za utemeljitev svoje terjatve ni zadostila, pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo (prva alineja 358. člena ZPP).

10. Sprememba izpodbijane sodbe je narekovala tudi spremembo odločitve o stroških postopka. Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP odločilo o vseh stroških postopka in sicer tako, da je tožeči stranki, ki v postopku ni uspela, naložilo, da mora toženi stranki povrniti potrebne priglašene stroške prvostopenjskega in pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je kot take stroške toženi stranki priznalo priglašene stroške nagrade za postopek pred prvostopenjskim sodiščem (22,10 EUR) in nagrado za narok (19,40 EUR, skupaj 41,50 EUR, kar upoštevaje 20% DDV znaša 49,08 EUR), kakor tudi plačano takso za ugovor (40,00 EUR). Glede pritožbenih stroškov je tožena stranka upravičena do povrnitve stroškov nagrade za pritožbo (27,20 EUR) in pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (5,44 EUR, skupaj torej 32,64 EUR), povečano za 20% DDV.