Jedro

Pritožnica, ki opozarja, da je bil obdolženi neenakomerno obravnavan glede na drugo kazensko zadevo, v kateri je bil obdolženemu za enak primer izrečena nižja stranska denarna kazen, ne more biti uspešna, saj je po oceni pritožbenega sodišča izrečena stranska denarna kazen v obravnavani zadevi povsem pravična.

Izrek

I. Pritožbi zagovornice obdolženega A. A. in okrožne državne tožilke se zavrneta kot neutemeljeni in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženca se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države v sostorilstvu po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena in drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za kar mu je izreklo kazen tri leta zapora in stransko denarno kazen 60 dnevnih zneskov po 25,00 EUR, kar skupaj znaša 1.500,00 EUR denarne kazni. Obdolženec mora denarno kazen plačati v roku treh mesecev od pravnomočnosti sodbe. Če denarne kazni v danem roku ne plača in se te ne da niti prisilno izterjati, jo sodišče izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni (50,00 EUR), določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od šest mesecev. Na podlagi 48.a člena KZ-1 je sodišče prve stopnje obdolžencu izreklo stransko kazen izgon tujca iz države Republike Slovenije za dobo treh let. Trajanje izgona tujca iz države se šteje od dneva pravnomočnosti sodbe. Čas prebit v zaporu se ne všteje v čas trajanja stranske kazni. Na podlagi 56. člena KZ-1 se obdolžencu v izrečeno zaporno kazen všteje čas odvzema prostosti, in sicer od 21. 4. 2022 od 08.05 ure dalje. Na podlagi 73. člena KZ-1 se obdolžencu izreče varnostni ukrep odvzem predmetov in se mu odvzame zaseženi mobilni telefon znamke Redmi s pripadajočo SIM kartico. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornice, postavljene po uradni dolžnosti, proračun, ker je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo plačila stroškov postopka.

2. Zoper takšno sodbo sta se pritožila: - zagovornica obdolženega zoper višino izrečene stranske denarne kazni s predlogom pritožbenemu sodišču, da obdolžencu izrečeno stransko kazen zniža; in

- okrožna državna tožilka zaradi odločbe o kazenski sankciji, s predlogom pritožbenemu sodišču, da obdolžencu izreče stransko denarno kazen v višini 100 dnevnih zneskov, kar ob upoštevanju dnevnega zneska 25,00 EUR, znaša 2.500,00 EUR denarne kazni.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je obdolžencu skladno s šestim odstavkom 308. člena KZ-1 izreklo stransko denarno kazen 60 dnevnih zneskov, kar ob upoštevanju dnevnega zneska 25,00 EUR znaša 1.500,00 EUR denarne kazni. Prav tako mu je dalo ustrezni rok treh mesecev od pravnomočnosti sodbe, v katerem mora obdolženi plačati izrečeno denarno kazen, ker jo bo v nasprotnem sodišče prisilno izterjalo, in sicer bo za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določilo en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od šest mesecev. Pri izreku stranske denarne kazni je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo vse okoliščine, ki vplivajo na njeno višino, in sicer dejstvo, da je obdolženec krivdo za očitano mu kaznivo dejanje priznal, upoštevalo pa je tudi razpoložljive socialne in materialne razmere obdolženca, ki je brez zaposlitve in brez dohodkov ter mora skrbeti za 4 mladoletne otroke, pri tem pa pravilno ni spregledalo, da obravnavano kaznivo dejanje vsekakor predstavlja resno grožnjo za javni red in varnost v Republiki Sloveniji in da je obdolženi v osebnem vozilu v ogrožajočih razmerah prevažal večje število oseb, ki bi za pot morali plačati vsak najmanj 3.000,00 EUR, od česar bi svoj delež prejel tudi obdolženec. Po oceni pritožbenega sodišča je izrečena stranska denarna kazen povsem primerna in je ne gre spreminjati obdolžencu v korist, niti v škodo, za kar se sicer zavzemata pritožbi. Zagovornica, ki skuša prepričati, da je izrečena stranska denarna kazen krivična in se pri tem sklicuje na materialne in družinske razmere obdolženca, njegovo nekaznovanost ter da je brez zaposlitve in dohodkov in je dolžan skrbeti za mladoletne otroke, ne more biti uspešna. Navedene okoliščine je sodišče prve stopnje pri izreku stranske denarne kazni upoštevalo, kar se kaže v njeni višini. Pritožnica, ki opozarja, da je bil obdolženi neenakomerno obravnavan glede na kazensko zadevo III Kp 39924/2020 z dne 11. 3. 2021, s katero je bila obdolženemu za enak primer izrečena nižja stranska denarna kazen, ne more biti uspešna, saj je po oceni pritožbenega sodišča izrečena stranska denarna kazen v obravnavani zadevi povsem pravična. Zato tudi ne gre za neenako obravnavo obdolženca, niti za kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom.

5. Pritožbeno sodišče glede na zgoraj navedeno ne soglaša niti s pritožbo okrožne državne tožilke, ki se zavzema za izrek višje stranske denarne kazni, saj je z okoliščinami, na katere se pritožnica sklicuje, razpolagalo že sodišče prve stopnje in jih je tudi pri izreku denarne kazni upoštevalo, pri čemer pa stopnja obdolženčeve krivde ne more biti razlog za izrek višje denarne kazni, saj se obravnavano kaznivo dejanje lahko stori le z direktnim naklepom. Kot obteževalno okoliščino pa ni mogoče šteti izsledkov pregleda obdolženčevega mobilnega telefona, na katere se sklicuje tožilka, saj je kot obteževalno lahko šteti le predkaznovanost obdolženca.

6. Iz navedenih razlogov, in ker pritožbi niti v preostalem ne navajata nič takšnega, kar bi vplivalo na višino izrečene stranske denarne kazni, in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu napadene sodbe skladno z določilom člena 383/I ZKP ni ugotovilo kršitev, je o pritožbah zagovornice obdolženega in okrožne državne tožilke odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

7. Iz enakih razlogov kot sodišče prve stopnje je pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka, izdatki in nagrada zagovornice obdolženega, postavljene po uradni dolžnosti, pa se izplačajo iz proračuna (člen 95/IV in 97/I ZKP).