Jedro

Tožnik je zaprosil za brezplačno pravno pomoč zaradi vložitve predloga za odlog izvršbe in predloga za preklic dražbe na ½ nepremičnine, ki v naravi predstavlja ½ hiše, katere lastnik je tožnik do celote in kjer tudi živi, uporabne površine 97 m2, katere presežek 37 m2 nad površino primernega stanovanja (tj. nad 60 m2) je organ za brezplačno pravno pomoč upošteval kot premoženje, s katerim lahko tožnik razpolaga. Razlaga organa za brezplačno pravno pomoč, da lahko tožnik z deležem hiše v površini 37 m2 kot presežkom primerne površine za enoosebno družino, kljub teku izvršilnega postopka razpolaga, je napačna, pri čemer pa je treba tudi upoštevati, da bi v primeru prodaje ½ nepremičnine, tožnik imel v lasti le še preostalo ½ te nepremičnine, torej (le) 48,50 m2 uporabne površine. Zato presežka stanovanjske hiše v površini 37 m2, v kateri tožnik živi, glede na okoliščine obravnavanega primera, ni mogoče šteti kot premoženja prosilca, s katerim ta lahko razpolaga.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem, Strokovne službe za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 33/2013 z dne 15. 2. 2013, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z odločbo, št. 33/2013 z dne 15. 2. 2013, je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi je navedel, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za odlog izvršbe in predloga za preklic dražbe v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Brežicah, In 128/2006 ter pristopne In 129/2006 in In 177/2010. Organ je tožnika povabil na razgovor, na katerem je tožnik povedal, da je po smrti žene sedaj lastnik hiše na naslovu …, v deležu 1/1, da se ½ delež te hiše sedaj prodaja na javni dražbi, in da skupaj z njim živi njegov sin. Organ je vpogledal v priložene listine, evidenco GURS in CRP ter ugotovil, da tožnik pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ne izpolnjuje. Tožnik je lastnik hiše na naslovu …, stoječe na parc. št. 1811/8, k.o. …, z uporabno površino 97 m2 in vrednostjo 63.981 EUR. Iz CRP je razvidno, da sin ne stanuje skupaj s tožnikom. Primerno stanovanje za enoosebno družino je 60 m2 (drugi odstavek 24. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih – v nadaljevanju ZSVarPre - v zvezi s 14. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem). Razlika med primernim stanovanjem in uporabno površino hiše je 37 m2, kar se šteje za premoženje, s katerim lahko tožnik razpolaga, in po preračunu znaša 24.405,00 EUR. Ker tožnik presega cenzus za upravičenost do BPP (13.780,00 EUR), je organ odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Tožnik je tožbo vložil iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), v tožbi povzel potek dosedanjega postopka, navedel, da je organ vrednost njegovega premoženja izračunal popolnoma nerazumljivo, brez podrobne obrazložitve, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka. Vsak izvedenec gradbene stroke bi lahko mimogrede ugotovil, da je vrednost popolnoma nepravilno ugotovljena, pri čemer organ ni opravil nobenih poizvedb o dejanskem stanju nepremičnine, kajti če bi to storil, bi ugotovil, da je objekt zaradi nevzdrževanja in propadanja v zelo slabem stanju in potreben temeljite adaptacije. Tožnik tudi ni lastnik do celote, saj je v zemljiški knjigi do ½ lastninska pravica vpisana v korist A.A., ob tem, da je treba poudariti, da je ta ½ tudi predmet izvršilnega postopka Okrajnega sodišča v Brežicah, In 128/2006 in pristopne In 129/2006 in In 177/2010, kar pomeni, da tožnik s to nepremičnino ne more razpolagati. Glede na vse navedeno je tožnik predlagal, da se tožbi ugodi, izpodbijana odločba odpravi in razveljavi ter zadeva vrne toženki v ponovni postopek, toženka pa je dolžna tožniku povrniti še stroške upravnega spora v 15 dneh, da ne bo izvršbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je organ zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razloga, ker vrednost njegovega premoženja presega z zakonom določeno vrednost premoženja. Sporno pa je, kaj je organ upošteval kot premoženje tožnika.

ZBPP v 13. členu določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (kar sedaj znaša 520,00 EUR). Kot premoženje se po 24. členu ZSVarPre med drugim ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik živi, do vrednosti primernega stanovanja. Brezplačne pravne pomoči pa se ne dodeli osebi, katere premoženje dosega ali presega 13.780,00 EUR (27. člen ZSVarPre).

Kot izhaja iz podatkov spisa, je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč zaradi vložitve predloga za odlog izvršbe in predloga za preklic dražbe na ½ parc. št. 1811/8, k.o. … (izvršilna zadeva In 128/2006, pristopna In 129/2006 in In 177/2010). To v naravi predstavlja ½ hiše na naslovu … (lastnik katere je tožnik do celote in kjer tudi živi), uporabne površine 97 m2, katere presežek 37 m2 nad površino primernega stanovanja (tj. nad 60 m2) je organ upošteval kot premoženje, s katerim lahko tožnik razpolaga. Po mnenju sodišča tega premoženja v konkretnem primeru ni mogoče upoštevati kot premoženja tožnika, s katerim lahko razpolaga, kar ugovarja tudi tožnik. Ker je tožnik dolžnik v izvršilni zadevi In 128/2006 ter pristopne In 129/2006 in In 177/2010, v kateri je kot sredstvo izvršbe odrejena prodaja ½ parc. št. 1181/8, k.o. …, tj. zgoraj opredeljene hiše, se sodišče ne more strinjati z razlago organa, da lahko tožnik z deležem hiše v površini 37 m2 kot presežkom primerne površine za enoosebno družino, kljub teku izvršilnega postopka s prodajo ½ te hiše, razpolaga, pri čemer pa je treba tudi upoštevati, da bi v primeru prodaje ½ parc. št. 1181/8, k.o. …, tožnik imel v lasti le še preostalo ½ te nepremičnine, torej (le) 48,50 m2 uporabne površine. Zato presežka stanovanjske hiše v površini 37 m2, v kateri tožnik živi, glede na okoliščine obravnavanega primera ni mogoče šteti kot premoženja prosilca, s katerim ta lahko razpolaga.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo, saj je bilo v postopku materialno pravo napačno uporabljeno in v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo organu v ponovni postopek, v katerem naj organ, skladno s pravnim mnenjem sodišča o zadevi ponovno odloči, ali tožnik izpolnjuje sporni pogoj za dodelitev BPP, pri tem pa naj tudi upošteva ostalo premoženje tožnika, katerega vrednosti organ dosedaj v postopku (še) ni upošteval. Sodišče se do ostalih ugovorov ni opredeljevalo, saj je bilo že zgoraj navedeno zadosten razlog za odpravo izpodbijane odločbe.

Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, pri čemer je pooblaščencu tožnika priznalo še 20 % DDV, ker je zavezanec za DDV.