Jedro

Sodišče prve stopnje ni kršilo določb postopka, ker ni opravilo glavne obravnave, saj nobena od strank obravnave ni zahtevala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 1911/96-9 z dne 9.2,1999.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožnika proti odločbi tožene stranke z dne 18.11.1996. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo urbanistične inšpekcije Uprave inšpekcijskega nadzorstva Občin M., P., R. in L. z dne 16.9.1994, s katero mu je bilo naloženo, da mora v roku 15 dni po prejemu odločbe uskladiti gradnjo dvoriščne ograje, zgrajene na zemljišču parc. št. 191/3 k.o. P., s pogoji določenimi v odločbi o dovolitvi priglašenih del z dne 4.2.1994, ki jo je izdal Oddelek za varstvo okolja, urejanje prostora ter promet in zveze Občine M. Tožena stranka je v svoji odločbi navedla, da je upravni organ prve stopnje pravilno izdal odločbo na podlagi 75. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90, 3/91, 18/93, 47/93 in 71/93, v nadaljevanju ZUN), ker je ugotovil, da je tožnik kot investitor zgradil dvoriščno ograjo višine 1,70 m, čeprav bi po navedeni odločbi o dovolitvi priglašenih del smela biti višina le 1,30 m. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da je bila določba 75. člena ZUN pravilno uporabljena. Iz podatkov v spisih izhaja, da je tožnik v nasprotju z odločbo o dovolitvi priglašenih del, ob parcelni meji s sosedom postavil dvoriščno ograjo v višini 1,70 m, čeprav po odločbi o dovolitvi priglašenih del le-ta ne bi smela biti višja od 1,30 m. Odločba o dovolitvi priglašenih del velja za dvoriščno ograjo na parc. št. 191/3 k.o. P., pa naj gre za ograjo ob ulici ali s sosedom. Neutemeljena je zato tožbena navedba, da se odločba o dovolitvi priglašenih del nanaša le na postavitev ulične ograje, postavljena ograja ob meji s sosedovim dvoriščem pa ne predstavlja posega v prostor, za katerega bi bilo potrebno posebno dovoljenje.

Tožnik vlaga pritožbo iz razlogov bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da si inšpektor ni ogledal ograje na kraju samem in je odločbo izdal le na podlagi prijave sosedov. Sodišče ni opravilo glavne obravnave in ne ogleda na kraju samem, kjer bi ugotovilo, da je dvoriščna ograja ob dovozni cesti in dvorišču iz kovanega železa, in da leseni plot, postavljen ob meji med njegovo hišo in hišo prijaviteljev, predstavlja obmejni plot ne pa dvoriščne oziroma obcestne ograje. S postavitvijo plotu ni bil kršen družbeni interes. Ne samo v M. in okolici, tudi po širni Sloveniji, so dvorišča in poti obdane z lesenimi plotovi visokimi več kot 2 m, pravtako pa so ograje iz ligustra in cipres v taki višini. Ob tem ne more mimo dejstva, da so med njegovo družino in sosedi slabi odnosi in da se vrstijo prijave in ovadbe ter sodni postopki. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno obravnavanje z glavno obravnavo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi gre za ukrep urbanističnega inšpektorja po 1. odstavku 75. člena ZUN. Po tej določbi, če se gradbena dela ali drugi posegi izvajajo v nasprotju z izdano odločbo o dovolitvi priglašenih del, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se izvedena dela uskladijo z odločbo o dovolitvi priglašenih del. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo navedeno določbo in navedlo razloge za svojo odločitev.

Pritožbeni ugovori niso utemeljeni. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je urbanistični inšpektor dne 14.6.1994 opravil ogled na kraju samem, torej pred izdajo uskladitvene odločbe z dne 16.9.1994. Sodišče prve stopnje ni kršilo določb postopka v upravnem sporu, saj nobena od strank obravnave ni zahtevala (2. odstavek 50. člena ZUS). Iz odločbe o dovolitvi priglašenih del z dne 4.2.1994 izhaja, da se pogoj o višini ograje (130 cm) na parc. št. 191/3 k.o. P., nanaša na celotno ograjo in ne samo na ulični del ograje, kot to zmotno zatrjuje tožnik. Ta ugovor je po presoji pritožbenega sodišča pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje. Navedbe o visokih ograjah v M. in po Sloveniji ter slabih sosedskih odnosih pa tudi ne morejo vplivati na drugačno odločitev v tej zadevi.

Pritožbeno sodišče je spoznalo, da nista podana uveljavljana razloga in tudi ne razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo, na podlagi 73. člena ZUS, zavrnilo kot neutemeljeno.