Jedro

Ker je tožena stranka ugodila pritožbi zdajšnjega tožnika zoper prvostopno upravno odločbo, ker dolgovni seznam ni bil sestavljen v skladu z ZDavP, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bilo pogojev, da bi prvostopno sodišče v zadevi odločalo v sporu polne jurisdikcije po 61. členu ZUS.

Oprostitev plačila sodnih taks učinkuje le za naprej, torej za dejanja in akte od dneva vložitve zahteve za oprostitev. Ker je tožnik zaprosil za oprostitev plačila sodnih taks le za tožbo in to potem, ko je tožbo vložil, njegovi zahtevi ni bilo mogoče ugoditi.

Izrek

1. Pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1634/2001-10 z dne 27.3.2003, se zavrne in se ta sodba potrdi.

2. Pritožba zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1634/2001-14 z dne 11.9.2003, se zavrne in se ta sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 24.7.2001, s katero je tožena stranka ugodila tožnikovi pritožbi in odpravila sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada K., Izpostave J. z dne 19.2.2001, ter zadevo vrnila prvostopnemu organu v nov postopek. S prvostopnim sklepom je prvostopni organ zoper tožnika uvedel prisilno izterjavo neporavnanih davčnih obveznosti v višini 252.488,00 tolarjev, zakonitih zamudnih obresti v višini 105.990,50 tolarjev in stroškov sklepa v prisilni izterjavi v višini 1.000 tolarjev iz sredstev na računih tožnika. Tožena stranka je navedeni sklep odpravila, ker je bil sklepu kot izvršilni naslov priložen seznam zaostalih obveznosti, ki pa ni bil sestavljen v skladu z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP, Uradni list RS, št. 18/96 - 108/99).

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke v obravnavani zadevi. Zavrnilo pa je tožbeni ugovor, da bi morala o tožnikovem zahtevku odločati tožena stranka oziroma da bi moralo o njegovih ugovorih po vsebini odločiti prvostopno sodišče, saj zato niti tožena stranka niti sodišče nista imela podlage v upravnih spisih in tako niso bili izpolnjeni pogoji za njuno odločanje. Ker tožnik s tožbo ni uspel, tudi ne more uspešno uveljavljati zahtevkov za povračilo škode, ki so v razmerju do glavnega zahtevka akcesorne narave. Prvostopno sodišče je tožniku pojasnilo tudi, da bo imel v novem postopku pravico udeleževati se postopka in se bo lahko zoper nove akte prvostopnega upravnega organa pritožil. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks za tožbo v zadevi U 1634/2001. Tožnik je predlog za oprostitev plačila sodnih taks vložil 17.10.2001, medtem ko je tožbo vložil 8.10.2001. Ker morebitna oprostitev plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev (14. člen Zakona o sodnih taksah), temu predlogu ni bilo mogoče ugoditi, saj ne bi mogel učinkovati za tožbo, ki je bila vložena preden je bil vložen predlog za oprostitev plačila sodnih taks zanjo.

Tožnik vlaga zoper prvostopno sodbo laično pritožbo in meni, da ni več zavezanec za plačilo davčnega dolga, ker je z obrtno dejavnostjo prenehal 31.1.1998. Zato zahteva, da se mu povrnejo vsa zarubljena sredstva s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, da se mu na stroške davčne uprave vzpostavi nazaj v obratovanje njegova obrtna delavnica, da se mu delovno knjižico vpiše delovna doba za ves čas brezposelnosti in da se mu izplača odškodnina v višini 10.000.000 tolarjev. Meni, da je imel v letu 1997 preplačane davke in da bi mu moral ta znesek davčni urad vrniti. Prav tako je poravnal vse davke za mesec januar 1998. Od tedaj dalje pa obrtne dejavnosti ni več opravljal, torej tudi niso nastajale davčne obveznosti. Navaja, da je bilo v teh zadevah izdanih že trinajst sklepov in odločb na prvi stopnji, pri čemer je drugostopni davčni organ šestim pritožbam ugodil in zadeve vrnil v nov postopek. Tudi prvostopno sodišče je ugodilo petim tožbam in zadeve vrnilo v nov postopek toženi stranki. Meni, da je drugostopni organ kršil pravila postopka, določena z Zakonom o splošnem upravnem postopku, ker je zadevo vedno vračal v novo odločanje prvostopnemu organu, ki glede na številne odpravljene sklepe ni sposoben rešiti te zadeve. Tako so oba upravna organa, pa tudi sodišče prve stopnje, ker o njegovi zahtevi ni odločilo, kršili njegove človekove pravice. Ves čas zahteva, da se ugotovi zgolj, da je bila njegova delovna doba zaključena z 31.1.1998 in da od takrat naprej ni več zavezanec za plačilo davka iz obrtne dejavnosti.

Tožena stranka na pritožbo zoper sodbo ni odgovorila.

Tožnik se pritožuje zoper sklep, ker se z njim ne strinja, saj je predložil dokazila za oprostitev plačila sodnih taks.

K 1. točki izreka: Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje.

V obravnavanem primeru je predmet spora prisilna izterjava davkov iz obrtne dejavnosti. Ta prisilna izterjava pa temelji na dolgovnem seznamu, ki ga davčni organ izdela na podlagi zavezančevih zapadlih in neporavnanih davčnih obveznosti. Niso torej v tem sporu predmet spora odločbe, s katerimi so bile tožniku odmerjene davčne obveznosti. Zato so tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na odločbe, s katerimi so mu bile davčne obveznosti odmerjene, glede na določbo 1. odstavka 46. člena ZDavP v tem postopku neupoštevni. Davčne obveznosti, odmerjene z navedenimi odločbami, je lahko tožnik izpodbijal v postopku s pravnim sredstvi zoper te odločbe. Glede na to tožnik v tem postopku tudi ne more uveljavljati odškodninskih zahtevkov oziroma drugih zahtevkov, ki so vezani na njegov osnovni zahtevek, to je, da se ugotovi, da od 31.1.1998 ni več davčni zavezanec.

Pravilna pa je po presoji odločitev prvostopnega sodišča, ki je pritrdilo odločitvi tožene stranke, ki je zaradi dolgovnega seznama, ki ni imel vseh obveznih sestavin iz 43. členu ZDavP, odpravila sklep prvostopnega organa in mu zadevo vrnila v nov postopek. Le ta organ ima namreč evidenco o izvršljivih odločbah o odmeri davkov tožniku, na podlagi katerih lahko pravilno sestavi dolgovni seznam, ki je podlaga prisilni izterjavi zapadlih davčnih obveznosti.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožnikovo pritožbo zoper prvostopno sodbo zavrnilo kot neutemeljeno in to sodbo potrdilo.

K 2. točki izreka: Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavnem primeru pravilna in zakonita, zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje.

Tožnik je v obravnavanem primeru prosil za oprostitev plačila sodnih taks le za tožbo. Oprostitev, če je odobrena, pa učinkuje le za naprej, torej za uradna dejanja od vložitve zahteve za oprostitev plačila sodnih taks. Ker je v obravnavanem primeru tožnik vložil tožbo dne 8.10.2001 in v tej tožbi ni zahteval oprostitve plačila sodnih taks, temveč je zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks za tožbo v tej zadevi vložil šele 17.10.2001, torej prepozno, njegovi zahtevi tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bilo mogoče ugoditi.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zoper sklep prvostopnega sodišča kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep prvostopnega sodišča na podlagi 73. v zvezi z 68. členom ZUS.