Jedro

Upravičeni predlagatelj je le pridobitelj posameznega dela stavbe. V zemljiško knjigo vpisani lastnik („zemljiškoknjižni lastnik“) ne more biti predlagatelj postopka, čeprav je sicer udeleženec postopka.

Zgolj interes za udeležbo v postopku še ne zadošča za pridobitev lastnosti predlagatelja. Vpis določene osebe v zemljiško knjigo pa je celo izrecno predviden kot razlog za udeležbo te osebe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrglo predlog 2. predlagateljice za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi z naslovom K., ki stoji na parc. št. 81/28, k. o. X. 2. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je druga predlagateljica že vknjižena kot lastnica parcele s parc. št. 81/28, k. o. X. Zato je na temelju 13. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (Ur. l. RS, št. 45/2008 in 59/2011; v nadaljevanju: ZVEtL) in 1. odstavka 22. člena Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/1986 , 20/1988, Ur. l. RS, št. 87/2002-SPZ, 131/2003 Odl. US: U-I-60/03-20, 77/2008-ZDZdr; v nadaljevanju: ZNP) predlog 2. predlagateljice zavrglo.

3. Zoper ta sklep je vložila pritožbo 2. predlagateljica. V pritožbi očita prvostopenjskemu sodišču, da je nepravilno ugotovilo dejansko stanje in naj bi tudi kršilo 8. in 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP. Meni, da je sodišče spregledalo 1., 4. in 5 alinejo 2. odstavka 30. člena ZVEtL, glede na katero je upravičeni predlagatelj določitve pripadajočega zemljišča tudi v zemljiško knjigo vpisani lastnik. Postopka za vzpostavitev etažne lastnine in postopek za določitev pripadajočega zemljišča naj bi bila dva medsebojno vsebinsko in formalno povezana predloga. Druga predlagateljica je torej po svojem mnenju iz tega razloga upravičena predlagateljica v postopku za vzpostavitev etažne lastnine. Imela naj bi tudi pravni interes, udeleževati se nepravdnega postopka. Z izpodbijanim sklepom pa ji je bila ta pravica odvzeta.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 10. 11. 2011 razdružilo postopka za vzpostavitev etažne lastnine in za določitev pripadajočega zemljišča. Le postopek za vzpostavitev etažne lastnine se še vodi pod opravilno številko N 55/2011 in le o vzpostavitvi etažne lastnine se v tem postopku sploh lahko odloča. 6. ZVEtL sicer vsebuje nekaj določb, ki so skupne obema postopkoma, to je postopkoma za vzpostavitev etažne lastnine in za določanje pripadajočega zemljišča. Razmeroma obširno pa ureja posebnosti postopka za vzpostavitev etažne lastnine posebej v 13. do 25. členu. Glede na te določbe je treba odločiti v tej zadevi.

7. V 14. členu ZVEtL je jasno določeno, da je upravičeni predlagatelj le pridobitelj posameznega dela stavbe. Da v zemljiško knjigo vpisani lastnik („zemljiškoknjižni lastnik“) ne more biti predlagatelj postopka, potem jasno določa še 1. odstavek 16. člena ZVEtL, ki se sicer nanaša na udeležence postopka. Zemljiškoknjižni lastnik je sicer udeleženec postopka, ne more biti pa predlagatelj, saj 1. odstavek 16. člena ZVEtL jasno razlikuje med obema.

8. Odločitev prvostopenjskega sodišča je bila torej pravilna, le da je pravi temelj za zavrženje predlagateljeve vloge 14. člen ZVEtL in ne 13. člen ZVEtL, na katerega se je prvostopenjsko sodišče sklicevalo. Sodišče zato tudi ni kršilo 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je predlog zavrglo v skladu s 13. členom ZVEtL in 1. odstavkom 22. člena ZVEtL. Sodelovanja v postopku ni dovolilo zato, ker tako predvideva zakonodaja. Svojo odločitev je tudi dovolj utemeljilo, čeprav je – nemara celo le pomotoma – navedlo 13. člen ZVEtL kot pravni temelj za svojo odločitev. Kršitev 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP torej ni podana. V čem naj bi bilo dejansko stanje ugotovljeno zmotno, pa tudi pritožba ne pove.

9. Tudi če bi bila postopka za vzpostavitev etažne lastnine in za določitev pripadajočega zemljišča medsebojno povezana, to samo po sebi ob jasni določbi 14. člena ZVEtL pač ne more biti razlog za podelitev lastnosti udeleženca.

10. Pritožnici tudi ne more koristiti sklicevanje na 30. člen ZVEtL, ki se nanaša izključno na določitev pripadajočega zemljišča. 11. Zgolj interes za udeležbo v postopku še ne zadošča za pridobitev lastnosti predlagatelja. Vpis določene osebe v zemljiško knjigo pa je celo izrecno predviden kot razlog za udeležbo te osebe (1. odstavek 16. člena ZVEtL). ZVEtL tudi določa način, na katerega se v začetni fazi postopka udeležba zemljiškoknjižnega lastnika začne (2. in 5. odstavek 21. člena ZVEtL). Odveč je skrb, da bi se 2. predlagateljica ne mogla udeleževati postopka. Udeleževala pa se ga bo lahko kot udeleženka.

12. Pritožba je torej neutemeljena. Višje sodišče jo je zavrnilo in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje na temelju 2. točke 365. člena ZPP, 37. člena ZNP in 13. člena ZVEtL.