Jedro

Poleg opomina (tako kot poleg globe) se sme izreči ena ali več stranskih sankcij.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Ormožu je dne 22. 3. 2010 na podlagi obdolžilnega predloga izdalo sodbo o prekršku PR 626/2009 zoper storilko M. Š., s katero jo je spoznalo za odgovorno storitve prekrška po 234. členu v zvezi s četrtim odstavkom 29. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1). Po določbi 21. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ji je izreklo opomin in stransko sankcijo pet kazenskih točk. Naložilo ji je plačilo sodne takse. S sklepom EPVD 8/2010 z dne 26. 4. 2010 ji je isto sodišče izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za B, G in H kategorije motornih vozil, ki jih je imela na dan 27. 10. 2009, ko je storila prekršek, s katerim je kot voznica začetnica v treh letih dosegla osem kazenskih točk, in s tem presegla sedem kazenskih točk. Naložilo ji je tudi plačilo sodne takse.

2. Zoper navedeni odločbi je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, zaradi kršitve 4. člena ZP-1 v zvezi z 21. in 129. a členom ZP-1. Navaja, da ZP-1 sicer v šestem odstavku 4. člena pavšalno določa, da se sme poleg opomina izreči ena ali več stranskih sankcij, vendar je v nasprotju s pravno naravo opomina, da bi bilo za prekrške, za katere prekrškovni organ oziroma sodišče izreče opomin, mogoče izreči še stransko sankcijo kazenskih točk v cestnem prometu (22. člen ZP-1). Opomin sme prekrškovni organ oziroma sodišče izreči za prekršek, storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega (prvi odstavek 21. člen ZP-1); kazenske točke pa za prekršek zoper varnost javnega prometa, s katerim je povzročena nevarnost za nastanek hude posledice oziroma z dejanjem nastane škodljiva posledica (prvi odstavek 22. člen ZP-1). Navedeno izhaja tudi iz ureditve odločanja in izdaje sodbe v skrajšanem postopku, ki v drugem odstavku 129. a člena ZP-1 stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu povezuje le z globo, ne pa z izrekom opomina. Če bi sodišče upoštevalo navedeno stališče, ne bi moglo izdati sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj je posledica navedene nezakonite sodbe. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo Okrajnega sodišča v Ormožu PR 626/2009 z dne 22. 3. 2010 spremeni tako, da odpravi izrek o stranski sankciji petih kazenskih točk, in da razveljavi sklep istega sodišča EPVD 8/2010 z dne 26. 4. 2010. 3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi določbe 171. člena ZP-1 in ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku poslalo storilki, ki se o njej ni izjavila.

B.

4. Zakon o prekrških določa le eno glavno sankcijo, tj. globo (17. člen), ter več stranskih sankcij, ki se lahko izrečejo ob njej: kazenske točke v cestnem prometu, prepoved vožnje motornega vozila, izgon tujca iz države in odvzem predmetov (tretji odstavek 4. člena). Opomin (21. člen) se lahko izreče kot nadomestna sankcija za globo, ne pa tudi namesto drugih sankcij, saj ne pomeni nadomestila za sankcijo. S tem opomin prevzame vlogo glavne sankcije, kar pomeni, da se poleg opomina tako kot poleg globe sme izreči ena ali več stranskih sankcij (šesti odstavek 4. člena).

5. Storilki se očita povzročitev prometne nesreče, ker ni vozila na varnostni razdalji, določeni v 1. alineji drugega odstavka 29. člena ZVCP-1. Po 234. členu ZVCP-1 je za povzročitev prometne nesreče predpisana kazen za prekršek z globo najmanj 200 eurov. Poleg tega se vozniku motornega vozila izreče 5 kazenskih točk, lahko pa tudi prepoved vožnje motornega vozila, kar pomeni, da je izrek kazenskih točk obligatoren, ne pa tudi prepoved vožnje motornega vozila, ki je sodišče ni izreklo. Tako je v izpodbijani sodbi storilki namesto predpisane globe izreklo opomin, poleg tega pa tudi predpisano stransko sankcijo 5 kazenskih točk. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sodišče s tem, ko je z opominom nadomestilo le globo in ob tem izreklo predpisano stransko sankcijo kazenskih točk, ravnalo v skladu s tretjim odstavkom 4. člena ZP-1 in s šestim odstavkom 4. člena ZP-1. 6. Glede na obstoječo zakonsko ureditev kršitve, ki jih v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja vrhovni državni tožilec, niso podane, zato je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 kot neutemeljeno zavrnilo.