Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V skladu z določbo tretjega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči zoper odločbe oziroma sklepe pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč ni pritožbe. Mogoč pa je upravni spor. Tožbo v upravnem sporu lahko vložita tudi državni pravobranilec in državni tožilec.
Glede na navedeno zakonsko ureditev ni nobenega dvoma, da je državni tožilec (kot tožnik) lahko stranka konkretnega upravnega spora. Pritožbeni ugovor pritožnika, ki zatrjuje drugače, zato nima podlage in je neutemeljen.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe) je Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru, kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS ugodilo tožbi tožeče stranke, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 20. 4. 2006 in zadevo vrnilo v ponovni postopek (drugi odstavek citirane določbe ZUS). Z navedeno odločbo je tožena stranka v 1. točki izreka odločila, da se prošnji A.A. z dne 6.4.2006 (v tem upravnem sporu stranka z interesom) ugodi, v 2. točki izreka, da se imenovanemu dodeli brezplačna pravna pomoč v zvezi z uveljavljanjem odškodnine za škodo, ki naj bi jo utrpel z neutemeljenim odvzemom prostosti zaradi nezakonitega dela organa v smislu določila 3. točke prvega odstavka 542. člena Zakona o kazenskem postopku, in sicer v obliki pravnega svetovanja odvetnika, ki presega prvi pravni nasvet, v trajanju največ dveh ur ter nato, vezano na nasvet in pisno priporočilo odvetnika, še v obliki pravnega svetovanja, sestave zahtevka za plačilo odškodnine in zastopanja v postopku poravnavanja pred državnim pravobranilstvom. V 3. točki izreka je odločila, da se izvedba brezplačne pravne pomoči zaupa odvetniku B.B. ter v 4. točki, da se odločba po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Trbovljah in na solastninskem deležu prosilca na nepremičninah pri vl. št. ... k.o. ...
Sodišče prve stopnje je tožbi tožeče stranke ugodilo, odločbo odpravilo, ker je bilo po njegovi presoji dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno. Ni bil presojan tako imenovani objektivni pogoj pri obravnavi prošnje za brezplačno pravno pomoč.
Stranka z interesom v pritožbi uveljavlja bistvene kršitve določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter tožbo zavrže ter tožeči stranki naloži plačilo stroškov. Navaja, da Okrožno državno tožilstvo v Mariboru ne more biti stranka upravnega spora. Na ta ugovor sodišče prve stopnje ni odgovorilo. Zaznamuje stroške pritožbenega postopka in predlaga oprostitev plačila sodnih taks.
Tožeča stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da se tožba zavrne in izpodbijana sodba potrdi. V skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči je tudi državni tožilec lahko stranka upravnega spora.
Pritožba ni utemeljena.
V konkretnem primeru je tožbo zoper odločbo tožene stranke, s katero je bilo prošnji pritožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodeno, vložil okrožni državni tožilec Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru.
V skladu z določbo tretjega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001 in 50/2004, RS 96/2004 – prečiščeno besedilo) zoper odločbe oziroma sklepe pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč ni pritožbe. Mogoč pa je upravni spor. Tožbo v upravnem sporu lahko vložita tudi državni pravobranilec in državni tožilec.
Glede na navedeno zakonsko ureditev ni nobenega dvoma, da je državni tožilec (kot tožnik) lahko stranka konkretnega upravnega spora. Pritožbeni ugovor pritožnika, ki zatrjuje drugače, zato nima podlage in je neutemeljen.
Ali je nekdo lahko stranka upravnega spora presoja sodišče po uradni dolžnosti, saj gre za uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje je presojalo tožbo po vsebini, kar pomeni, da je s tem posredno presodilo, da ima tožeča stranka položaj stranke. Zato tudi z ugovorom o bistveni kršitvi določb postopka pritožnik ne more uspeti.
Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, mora glede na ureditev iz prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku, prvega odstavka 165. člena istega zakona in v zvezi s prvim odstavkom 16. člena ZUS sam nositi svoje pritožbene stroške.
O pritožnikovi vlogi za oprostitev plačila sodnih taks je pristojno odločati sodišče prve stopnje.