Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cpg 317/2016

ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CPG.317.2016 Gospodarski oddelek

prodaja kmetijskih zemljišč postopek prodaje odobritev pravnega posla po upravnem organu upravni postopek
Višje sodišče v Ljubljani
6. april 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

S trenutkom, ko ponudnik sprejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba v smislu zavezovalnega pravnega posla sklenjena pod odložnim pogojem odobritve tega posla po upravni enoti, ki vodi postopek prodaje, saj ZKZ kot poseben zakon ne ureja trenutka sklenitve pogodbe, zato je treba uporabiti prvi odstavek 21. člena OZ. Soglasje oz. odobritev pravnega posla je namreč po ZKZ dodaten pogoj za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla, ki ga sodišče ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju (tako izrecno izhaja iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 4. 2012 – Pravna mnenja I/2012). Z iztekom roka za sprejem ponudbe je torej sklenjenih toliko zavezovalnih pravnih poslov za prodajo ponujenega kmetijskega zemljišča, kolikor predkupnih upravičencev je pravočasno sprejelo objavljeno ponudbo s predpisano vsebino, vsi pa pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojnega upravnega organa.

Šele z odobritvijo pravnega posla je postopek izbire kupca zaključen, ta pa se izvaja izključno v upravnem postopku.

Ob dejstvu, da postopek izbire upravičenega kupca še teče v upravnem postopku, zato ni utemeljeno pritožbeno stališče o smotrnosti predmetnega pravdnega postopka o ničnosti kupoprodajne pogodbe, sklenjene med toženima strankama kot o predhodnem vprašanju, na katerega bo vezan tudi upravni organ. Vprašanje ničnosti (pravne veljavnosti sklenjene pogodbe med toženima strankama) se bo namreč rešilo že v samem upravnem postopku, v katerem se bo odločalo o odobritvi točno določenega pravnega posla s točno določenim sprejemnikom prodajalčeve ponudbe. Le pravni posel z „izbranim“ sprejemnikom ponudbe bo namreč izpolnjeval odložni pogoj za veljavnost sklenjene kupoprodajne pogodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, ki glasi: „1. Toženima strankama se prepoveduje vknjižba in predznamba pridobitve lastninske pravice na naslednjih nepremičninah: - 0001 - 0002 - 0003 - 0004 - 0005 vse do celote (1/1).

2. Prvo toženi stranki se prepoveduje vknjižba oziroma predznamba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu na sledečih nepremičninah: - 0001 - 0002 - 0003 - 0004 - 0005 vse do celote (1/1).

3. Toženima strankama se prepoveduje vknjižba oziroma predznamba pridobitve lastninske pravice na podlagi overjenega zemljiškoknjižnega predloga za predznambo lastninske pravice z dne ..., 2015, ID postopka ...

4. Prvo toženi stranki se prepoveduje izdaja zemljiškoknjižnega dovolila za vpis lastninske pravice drugotoženi stranki na naslednjih nepremičninah: - 0001 - 0002 - 0003 - 0004 - 0005 vse do celote (1/1).

5. Ta začasna odredba vstopi v veljavo takoj in traja še 30 dni po pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe v postopku, ki poteka na naslovnem sodišču, v primeru, da bi bilo zoper pravnomočno odločbo vloženo izredno pravno sredstvo, pa do odločitve Vrhovnega sodišča RS o vloženem izrednem pravnem sredstvu.

6. V primeru, da toženi stranki R d. o. o. in A. d. o. o., kršita prepoved iz točke 1. in 2. tega sklepa o začasni odredbi, sta dolžni plačati denarno kazen, ki jo določi sodišče s sklepom za vsako posamezno kršitev posebej v višini 100.000,00 EUR in jo sodišče na podlagi tega sklepa po uradni dolžnosti izvrši, in sicer z rubežem dobroimetja toženih strank na njenih bančnih računih, vse s prenosom teh sredstev v sredstva proračuna Republike Slovenije“.

(I. točka izreka) in odločilo, da se izrek o stroških pridrži za končno odločbo (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagala spremembo sklepa z ugoditvijo njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3. Toženi stranki na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je v predmetni zadevi vložila tožbo na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, sklenjene med toženima strankama dne 27. 7. 2015, katere predmet sta bili kmetijski zemljišči oz. gozd. V zavarovanje navedenega ugotovitvenega zahtevka je predlagala izdajo regulacijske začasne odredbe z vsebino, kot izhaja iz 1. točke obrazložitve tega sklepa.

6. Ni sporno (to navaja sama tožeča stranka v tožbeni naraciji), da je prvotožena stranka kot prodajalec Upravni enoti T. izročila pisno ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč oz. gozda, da sta se na objavljeno ponudbo kot kupca prijavila tako drugotožena stranka kot tožeča stranka, ki je uveljavljala tudi predkupno pravico in da sta obe pri upravnem organu zaprosili tudi za odobritev pravnega posla (drugotožena stranka odobritev kupoprodajne pogodbe, katere ničnost uveljavlja tožeča stranka, tožeča stranka pa pravnega posla, do katerega je prišlo na podlagi sprejema ponudbe prvotožene stranke za prodajo zemljišč) in da upravni organ do vložitve tožbe o teh vlogah še ni odločil. Na podlagi teh trditev ni dvoma, da je v zvezi z izbiro oz. odobritvijo pravnega posla kupoprodaje spornih nepremičnin še vedno v teku upravni postopek.

7. Za prodajo kmetijskih zemljišč oz. gozdov velja poseben pravni režim, določen v Zakonu o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Ta v 20. členu nalaga lastniku, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, da izroči ponudbo oz. predlog za sklenitev pogodbe z vsemi bistvenimi sestavinami le-te, pristojni upravni enoti. Vsakdo, ki želi kupiti naprodaj dano zemljišče, mora v 30. dneh od objave ponudbe na oglasni deski upravne enote prodajalcu in upravni enoti poslati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, v 60. dneh od poteka roka za sprejem ponudbe pa mora pri upravni enoti vložiti zahtevo za odobritev sklenjenega pravnega posla. O odobritvi po 22. členu ZKZ odloča upravna enota v postopku odobritve. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 835/2007 zavzelo in utemeljilo stališče, da je s trenutkom, ko ponudnik sprejme izjavo o sprejemu ponudbe, pogodba v smislu zavezovalnega pravnega posla sklenjena pod odložnim pogojem odobritve tega posla po upravni enoti, ki vodi postopek prodaje, saj ZKZ kot poseben zakon ne ureja trenutka sklenitve pogodbe, zato je treba uporabiti 1. odstavek 21. člena OZ. Soglasje oz. odobritev pravnega posla je namreč po ZKZ dodaten pogoj za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla, ki ga sodišče ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju (tako izrecno izhaja iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 4. 2012 – Pravna mnenja I/2012). Z iztekom roka za sprejem ponudbe je torej sklenjenih toliko zavezovalnih pravnih poslov za prodajo ponujenega kmetijskega zemljišča, kolikor predkupnih upravičencev je pravočasno sprejelo objavljeno ponudbo s predpisano vsebino, vsi pa pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojnega upravnega organa.

8. Čeprav mora po 1. odstavku 22. člena ZKZ oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, vlogi za odobritev pravnega posla priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, pa je Vrhovno sodišče RS že v zadevi X Ips 365/2010 zavzelo stališče, da vlogi za odobritev pravnega posla ni treba predložiti sklenjene pogodbe o pravnem poslu, ampak zadošča že sklic na sprejem ponudbe, če ponudnik odkloni sklenitev pisne pogodbe o pravnem poslu.

9. Kot je bilo zgoraj obrazloženo, je s sprejemom ponudbe sklenjenih toliko zavezovalnih pravnih poslov za prodajo ponujenega kmetijskega zemljišča, kolikor upravičencev je pravočasno sprejelo objavljeno ponudbo in sicer pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla s strani pristojnega upravnega organa. Šele z odobritvijo pravnega posla je postopek izbire kupca zaključen, ta pa se izvaja izključno v upravnem postopku. Po pravnomočni odobritvi zavezovalnega pravnega posla s strani upravnega organa pa je prodajalec dolžan izstaviti overjeno zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel), potrebno za prenos lastninske pravice. Šele v tej fazi pa lahko v upravnem postopku „izbrani“ kupec s tožbo pri sodišču zahteva izpolnitev po upravnem organu odobrenega (zavezovalnega) pravnega posla. S povzetim načelnim pravnim mnenjem je tako onemogočeno vzporedno odločanje v upravnem in pravdnem postopku in zagotovljena pravna varnost udeležencem postopka prodaje kmetijskih zemljišč.

10. Spričo zgoraj obrazloženega ob dejstvu, da postopek izbire upravičenega kupca še teče v upravnem postopku, zato ni utemeljeno pritožbeno stališče o smotrnosti predmetnega pravdnega postopka o ničnosti kupoprodajne pogodbe, sklenjene med toženima strankama kot o predhodnem vprašanju, na katerega bo vezan tudi upravni organ. Vprašanje ničnosti (pravne veljavnosti sklenjene pogodbe med toženima strankama) se bo namreč rešilo že v samem upravnem postopku, v katerem se bo odločalo o odobritvi točno določenega pravnega posla s točno določenim sprejemnikom prodajalčeve ponudbe. Le pravni posel z „izbranim“ sprejemnikom ponudbe bo namreč izpolnjeval odložni pogoj za veljavnost sklenjene kupoprodajne pogodbe. Zato je pravilna tudi ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je do zaključka tekočega upravnega postopka prodaje kmetijskih zemljišč in odobritve pravnega posla po upravnem organu, sporna pogodba tako ali tako pravno brezpredmetna oz. neučinkovita.

11. V izogib dvojnim postopkom (upravnega in pravdnega), kot to izhaja iz zgoraj povzetega načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča, je zato v obravnavanem primeru neutemeljena pritožbena trditev, da je vprašanje ničnosti sklenjene kreditne pogodbe ter prepoved zemljiškoknjižnega razpolaganja lahko le stvar pravdnega postopka.

12. Tako se izkaže, da je prvostopenjsko sodišče utemeljeno v obravnavani zadevi tožeči stranki odreklo pravno varstvo (ker ga bo morala uveljavljati v upravnem postopku), zato je nerelevantno tudi pritožbeno sklicevanje na zavarovanje po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi II P 2567/2015. 13. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi 15. členom ZIZ).

14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in 15. členom ZIZ in je posledice pritožnikovega neuspeha v pritožbenem postopku.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia