Jedro

Če prekrškovni organ zahtevo za sodno varstvo zavrže, čeprav jo je kršitelj pravočasno dopolnil, s tem krši drugi odstavek 67. člena ZUP v zvezi s prvim odstavkom 58. člena ZP-1.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi tako, da se sklepa Policijske postaje Celje z dne 25.10.2007, izdana H.O. in R.O., razveljavita in se zadeva vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Policijska postaja Celje je storilcu H.O. s plačilnim nalogom in storilki R.O. s plačilnim nalogom, zaradi prekrška po 1. točki prvega odstavka 11. člena ZJRM, izrekla globo v znesku 40 EUR. Kršitelja sta zoper plačilna naloga vložila zahtevi za sodno varstvo, kateri je prekrškovni organ s sklepoma z dne 25.10.2007 zavrgel kot nepopolni.

2. Vrhovni državni tožilec F.M. je zoper pravnomočna sklepa o zavrženju zahtev za sodno varstvo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja kršitev prvega odstavka 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Meni, da niso bili podani pogoji za izdajo plačilnih nalogov, ker prekrškovni organ obravnavanih prekrškov ni osebno zaznal. Nadalje uveljavlja kršitev drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se po določbi prvega odstavka 58. člena ZP-1 smiselno uporablja tudi v postopku o prekršku. V utemeljitev navaja, da prekrškovni organ vloženih zahtev za sodno varstvo ne bi smel zavreči, pač pa bi ju moral, zaradi pravočasne dopolnitve s strani kršiteljev, poslati v odločitev sodišču. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj odpravi izpodbijana plačilna naloga ali pa izpodbijana sklepa.

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vročena storilcema prekrška, ki nanjo nista odgovorila.

B.

4. Po določbi prvega odstavka 58. člena ZP-1 se v hitrem postopku, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno, glede vlog smiselno uporabljajo določila ZUP. Sledeč prvemu odstavku 67. člena ZUP mora organ, ki prejme nepopolno ali nerazumljivo vlogo, v roku petih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Po določbi drugega odstavka istega člena organ s sklepom zavrže vlogo le, če stranka v določenem ji roku pomanjkljivosti ne odpravi.

5. Kršitelja sta zoper plačilna naloga, ki sta jima bila vročena po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, pravočasno vložila zahtevi za sodno varstvo. Ker sta bili vloženi zahtevi nepopolni, ju je prekrškovni organ pozval, naj ju v roku osem dni dopolnita. Ob tem ju je seznanil z obvezno vsebino zahteve za sodno varstvo, opredeljeno v prvem odstavku 61. člena ZP-1, jima pojasnil, da njuni zahtevi ne vsebujeta razloga za izpodbijanje in predloga, kaj naj se s plačilnima nalogoma naredi ter ju opozoril, da bo prekrškovni organ, kolikor zahtev ne bosta dopolnila v danem roku, nepopolni zahtevi s sklepom zavrgel. Kot je razvidno iz vročilnic v spisu, sta kršitelja prejela poziv za dopolnitev 17.8.2007, prekrškovni organ pa je dopolnitvi njunih zahtev prejel 20.8.2007, torej pred potekom osemdnevnega roka določenega za dopolnitev vlog. Prekrškovni organ je 25.10.2007 izdal sklepa, s katerima je zavrgel zahtevi H.O. in R.O. za sodno varstvo kot nepopolni, v obrazložitvi pa navedel, da dopolnitev zahtev za sodno varstvo niso prejeli. Glede na to, da sta kršitelja pravočasno dopolnila vloženi zahtevi za sodno varstvo, je bil s takšno odločitvijo prekrškovnega organa kršen drugi odstavek 67. člena ZUP v zvezi s prvim odstavkom 58. člena ZP-1. Ob ugotovljenem je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi vrhovnega državnega tožilca tako, da je izpodbijana sklepa razveljavilo ter zadevo vrnilo prekrškovnemu organu v novo odločanje.

6. Plačilni nalog se skladno z določbo prvega odstavka 57. člena ZP-1 izda, če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav. Vrhovno sodišče ugotavlja, da se do zatrjevane kršitve prvega odstavka 57. člena ZP-1, ni mogoče opredeliti, saj spisovni podatki ne izkazujejo, kako je bila ugotovljena storitev obravnavanih prekrškov, torej ali ju je pooblaščena oseba prekrškovnega organa osebno zaznala, in zato v tem delu ni sledilo tožilčevemu predlogu, naj odpravi izpodbijana plačilna naloga.