Jedro

Ukrepe po 19. členu ZPND je mogoče tudi omiliti. Takšno omilitev lahko predstavlja izjema z stiki, ki se opravljajo pod nadzorstvom CSD.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku odločalo o predlogu za podaljšanje ukrepov po 19. členu ZPND. Odločilo je, da se predlogu predlagateljic za podaljšanje ukrepa ugodi tako, da se izvajajo stiki pod nadzorstvom CSD K., vsakih 14 dni, v trajanju ene ure pod strokovnim nadzorstvom osebe CSD. Na ta način se nasprotnemu udeležencu začasno omeji pravica do stikov, kot izhaja iz sodbe in izdatka sodne poravnave pod opr. št. P 267/2008 istega sodišča. V presežku je predlog za podaljšanje ukrepov sodišče prve stopnje zavrnilo.

2. Pritožbo vlagata predlagateljici. Uveljavljata pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navajata, da je sodišče predlogu ugodilo zgolj navidezno. V resnici pa sploh ni odločilo o podaljšanju ukrepov in tudi ne o zavrnitvi predloga, marveč je namesto tega določilo stike nasprotnega udeleženca z obema predlagateljicama. Pritožba meni, da sodišče v postopkih, ki tečejo po določilih ZPND, ne more samo odločati o omejitvi stikov in tudi ne samo določiti načina izvrševanja stikov. Predlagateljici sta vztrajali pri izreku ukrepov, ne da bi pristali na kakršnokoli urejanje stikov. Sodišče prve stopnje je tudi bistveno prekršilo določbe pravdnega postopka. Pred izrekom o omejitvi stikov in njihovi datumski določitvi ni pridobilo mnenja centra za socialno delo glede otrokovih koristi. Prav tako ni zbralo vseh potrebnih podatkov, ki bi omogočili kontradiktorno obravnavo izvedeniškega mnenja. Dodatno pojasnilo izvedenke predlagateljicam tudi ni bilo vročeno. Poleg tega pa pritožba še opozarja, da je bil predlog za ureditev stikov že vložen pri istem sodišču. Pritožba sodišču predlaga, naj sklep spremeni in predlogu za podaljšanje ukrepov ugodi.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu. Ta je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

O materialnopravnem vidiku 19. člena ZPND:

5. V 19. členu ZPND so primeroma navedeni ukrepi, ki jih je mogoča zaradi varstva žrtve izreči povzročitelju nasilja. Ker ti ukrepi niso navedeni taksativno, je mogoče izreči tudi druge primerne in ustavno dopustne ukrepe. Nobenega dvoma tudi ne more biti, da je mogoče v tej določbi navedene ukrepe izreči na milejši način (z določitvijo izjem in podobno). Načelno bi bila tako mogoča tudi rešitev, ki bi povzročitelju nasilja prepovedovala določeno ravnanje (na primer približevati se žrtvi, navezovati z njo stike in podobno), ob tem pa bi bila določena tudi jasno opredeljena izjema od te prepovedi. Takšna izjema bi bili lahko tudi stiki pod nadzorstvom ob določenih dnevih. Če bi konkretne okoliščine primera narekovale takšno rešitev, pravno zanjo ni videti načelnih zadržkov. Dalje, mogoča in najbrž tudi ustreznejša rešitev bi bila lahko tudi takšna, ki bi izrekla kakšno prepoved iz 19. člena ZPND, vendar pa bi obenem izrecno predvidela tudi možnost, da se v družinskem nepravdnem postopku že za časa trajanja ukrepa določijo omejeni stiki. Sklep, izdan v postopku po določbah ZPND, bi takšno možnost moral izrecno predvideti, saj bi sicer sodišče v nepravdnem družinskem postopku z ureditvijo stikov ne moglo posegati v sicer pravnomočno prepoved, izdano v postopku po ZPND. Ureditev, po kateri bi sodišče, ki odloča v postopku po ZPND, ureditev stikov predvidela in prepustila odločitvi sodišča v nepravdnem družinskem postopku, je ustreznejša zato, ker sodišče v nepravdnem družinskem postopku o stikih odloča v skladu z vsemi zahtevami, ki jih določa ZZZDR (1). Na nekatere izmed teh procesnih zahtev opozarja tudi pritožba.

O izpodbijani odločitvi:

6. Sodišče prve stopnje je morda skušalo najti prav takšen tip rešitve, kot je opisana v prejšnjem razdelku tega sklepa. Vendar pa sam izrek odločitve (in v njem vsebovano konkretno pravno pravilo, ki ga ustvarilo sodišče prve stopnje) tega nedvoumno ne sporoča. Izrek izpodbijanega sklepa ne daje odgovora na vprašanje, kaj je nasprotnemu udeležencu prepovedano. Ali mu je še vedno prepovedano približevati se predlagateljicam (razen na opredeljenih stikih pod nadzorstvo)? Ali mu je še vedno prepovedano vstopiti v stanovanje na R. ulici, navezovati z njima kakršnekoli stike, vključno s sredstvi komunikacije? Izpodbijani izrek ne daje odgovora na vprašanje, ali je enaka prepoved, kot je bila določena s sklepom istega sodišča pod opr. št. N 31/2011-10 z dne 06. 04. 2011 še vedno v veljavi (je torej podaljšana), le da je dodana izjema s stiki pod nadzorom.

7. Pravno pravilo izreka torej ni jasno in dopušča različne možne razlage. Prva možna razlaga je, da so izrečene prepovedi še nadalje v veljavi, le da z izjemo, ki jo predstavljajo stiki pod nadzorom (in torej prav ta izjema predstavlja presežno zavrnitev predloga za podaljšanje ukrepov iz 2. točke izreka). Druga možna razlaga je, da prepovedi približevanja žrtvam in vstopa v stanovanje več ni, ostaja pa prepoved navezovanja stika z njima na kakršenkoli drugačen način, kot je določeno v izjemi. Torej še vedno velja prepoved, vključno s sredstvi komunikacije na daljavo in vzpostavitvijo kakršnegakoli srečanja z otrokoma, razen določene izjeme. Tretja možna razlaga pa je v resnici ta, da je predlog podaljšanja ukrepov v celoti zavrnjen, sodišče pa je obenem po uradni dolžnosti določilo nov, vendar začasen režim stikov. Ker izrek ni jasen, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (2).

8. Pritožbeno sodišče nadalje opozarja, da je protislovna tudi sama obrazložitev, saj se sodišče v njej ne opredeli jasno do vprašanja, ali so ukrepi še potrebni ali ne ter, če so potrebni, v kolikšnem obsegu so še potrebni.

9. Nazadnje pa pritožbeno sodišče še dodaja, da je prožno in kreativno sojenje vrednota, vendar pa pri tem ne sme zaobiti temeljnih načel postopka. Takšno načelo je, da stranke vedo, kaj je predmet obravnave ter se imajo možnost opredeliti do pravno relevantnih dejstev ter da sodelujejo pri izvedbi dokazov, ki morajo biti izvedeni v okviru danih procesnih možnosti. Pri tem gre predvsem za dokaz z izvedencem. Ni nujno, da ta poda mnenje pisno, kar praviloma vzame več časa. Lahko je tudi le zaslišan na naroku (primerjaj prvi odstavek 253. člena ZPP). Ne more pa biti dokaz po uradni dolžnosti izveden tako, da stranke pri njegovem izvajanju sploh ne sodelujejo.

10. Zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka je bilo torej pritožbi treba ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).

10. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje jasno opredeliti do vprašanja, ali so še podani pogoji za izrek ukrepov po 19. členu ZPND in v kolikšnem obsegu. Če pa bo ugotovilo, da je treba doslej izrečen ukrepe (po sklepu istega sodišča z dne 06. 04. 2011) omejiti oziroma jim določiti izjemo s stiki pod nadzorstvom, pa bo moralo tudi pretehtati, ali je glede na zahtevo po hitrosti postopka po ZPND smotrno in utemeljeno, da o takšni izjemi odloči samo, ali pa konkretno odločitev prepusti nepravdnemu družinskemu postopku, v katerem se sicer odloča o ureditvi stikov.

(1) Zakon o zakonskih in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004).

(2) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 in nadaljnji).