Jedro

Ker ima upnik v postopku le status neformalnega informatorja, z zavrnitvijo njegovega predloga ni mogla biti prizadeta njegova pravica, saj mu glede na zakonska določila sploh ne gre status predlagatelja postopka, ob taki ugotovitvi pa tudi ni mogoče zaključiti, da bi lahko bil prizadet njegov na zakonu temelječ interes, zato mu tudi ni mogoče priznati pravnega interesa za pritožbo.

Izrek

Pritožba upnika se z a v r ž e.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra subjekta vpisa T.R.T.,d.o.o., ki ga je po svojem pooblaščencu vložil upnik S. d.d. Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik po svojem pooblaščencu in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da v izvršilnem postopku ni mogel doseči poplačila svoje terjatve v višini 1.596.324,00 SIT. Obe banki, v katerih ima dolžnik odprt transakcijski račun, sta ga že v letu 2005 obvestili, da sklepa o izvršbi ne moreta realizirati, ker na računu dolžnika ni razpoložljivih sredstev. Tudi z rubežem premičnega premoženja dolžnika je bil neuspešen. S poizvedbami je ugotovil, da je dolžnik račun pri B. d.d. zaprl že leta 2002, transakcijski račun pri N. d.d. pa je bil zaprt 26.07.2006. Očitno je torej, da je dolžnik ob vložitvi predloga upnika izpolnjeval pogoje po 2. odst. 25. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), kar vse je upnik izkazal tudi z predloženimi izpiski. Meni, da ne vzdrži trditev sodišča, da izbris ob opustitvi dolžnosti banke do obveščanja sodišča ni mogoč, če tak izbris predlaga upnik in obstoj izbrisnega razloga tudi jasno izkaže. Z izdajo sklepa, s katerim je sodišče predlog upnika zavrnilo, pa je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, saj je bilo dejansko stanje glede obstoja izbrisnega razloga v konkretnem primeru zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno. Razlaga sodišča, da izbris družbe zaradi opustitve banke obveščati registrsko sodišče o nastopu izbrisnega razloga, na predlog upnika sploh ni mogoč, pomeni, da je upnik kljub obstoju izbrisnega razloga nemočen.

Pritožba upnika ni dovoljena.

Osnovna predpostavka za dopustnost pritožbe je, da jo vloži upravičena oseba. Če pritožbo vloži oseba, ki nima te pravice ali če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, jo sodišče zavrže. Postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPod, je postopek, ki se začne po uradni dolžnosti (1. odst. 25. čl.). Glede na določbo 26. čl. ZFPPod je o nastopu izbrisnega razloga iz 1. tč. 1. odst. 25. čl. dolžna sodišče obvestiti v roku enega meseca od nastopa izbrisnega razloga organizacija pooblaščena za obdelovanje in objavljanje podatkov iz 55. čl. ZFPPod; oziroma o nastopu izbrisnega razloga iz 2. odst. 25. čl. ZFPPod organizacija, ki za dolžnika opravlja posle plačilnega prometa. Že navedena subjekta pa nimata statusa udeleženca postopka, pač pa sta kot subjekta, ki razpolagata s podatki, ki služijo sodišču kot podlaga za uvedbo postopka, dolžna o obstoju izbrisnega razloga obvestiti sodišče, ki glede na njuno obvestilo odloči, ali bo izvedlo postopek izbrisa. Dejstvo, da je sodna praksa krog upravičenih informatorjev o obstoju izbrisnega razloga iz 2. odst. 25. čl. ZFPPod razširila tudi na upnike, pa ne pomeni, da so ti pridobili s tem tudi status udeležencev tega postopka in s tem procesno sposobnost. Zato je že odločitev sodišča prve stopnje, ki je dejansko z izdajo izpodbijanega sklepa posredno upniku priznalo status udeleženca v tem postopku, ki pa mu kot že rečeno ne gre, napačna. Ker upnik nima statusa udeleženca, že o njegovi informaciji, da je pri dolžniku podan izbrisni razlog po 2. odst. 25. čl. ZFPPod, ni mogoče odločati s sklepom in ga zavrniti, kot je to napačno storilo sodišče prve stopnje.

Po določbah 28. čl. ZFPPod se za postopke izbrisa iz sodnega registra uporabljajo določbe Zakona o sodnem registru (ZSReg), če v ZFPPod ni drugače določeno. Ker ZFPPod take situacije, kot je obravnavana, ne ureja, je bilo potrebno pritožbo upnika presojati skozi določila ZSReg. Ta pa v 36. čl. daje pravico do pritožbe udeležencu ali komu drugemu, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Upnik, kot že rečeno, nima statusa udeleženca v tem postopku. Tega statusa tudi ni mogel pridobiti z napačno izdanim sklepom. Ker ima upnik kot že navedeno v postopku le status neformalnega informatorja, z zavrnitvijo njegovega predloga ni mogla biti prizadeta njegova pravica, saj mu glede na zakonska določila sploh ne gre status predlagatelja postopka, ob taki ugotovitvi pa tudi ni mogoče zaključiti, da bi lahko bil prizadet njegov na zakonu temelječ interes, zato mu tudi ni mogoče priznati pravnega interesa za pritožbo. ZFPPod daje procesno legitimacijo za pritožbo upniku le v primerih, navedenih v 30. in 34. čl. V obravnavanem primeru pa ne gre za tako situacijo. Zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo.