23.6.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe L. Z. iz L. in M. Z. iz K. na seji senata dne 23. junija 1997

s k l e n i l o :

1.Ustavna pritožba L. Z. in M. Z. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1085/92 z dne 9.7.1992 in sklep Temeljnega sodišča v Kranju, Enote v Kranju, št. P 772/88 z dne12.5.1992 se ne sprejme v obravnavo.

2.Ustavna pritožba istih pritožnikov zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1300/90 z dne 10.1.1991 v zvezi s sodbo Temeljnega sodišča v Kranju, Enote v Kranju, št. P 772/88 z dne 10.4.1990 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožniku L. Z. je bilo kot imetniku stanovanjske pravice s sodno odločbo odpovedano stanovanjsko razmerje in je bil dolžan stanovanje izprazniti. Pritožniku M. Z., ki je to stanovanje zasedal kot uporabnik, pa je bilo naloženo, da ga izprazni in se iz njega izseli ter ga izroči tožeči stranki v določenem roku.

Pritožnika s pritožbo nista uspela, zavrnjen pa je bil tudi njun predlog za obnovo postopka. Pritožnika navajata, da tako z izpodbijanimi sodbami kot tudi s sklepi v zvezi s predlogom za obnovo postopka dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, zlasti da ni bilo upoštevano, da je prvi pritožnik le solastnik do 1/3 stanovanjske hiše, ki jo je zgradil.

Pritožnika sta ustavno pritožbo vložila po 82. členu Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS), po katerem ustavne pritožbe, vložene do uveljavitve tega zakona štejejo kot pravočasne, dovoljene pa so zoper posamične akte, izdane po uveljavitvi Ustave. Glede na to določbo je bilo mogoče preizkusiti le akta, navedena v prvi točki tega sklepa, ustavno pritožbo zoper akta iz druge točke pa je bilo treba zavreči.

V zvezi s sklepoma, ki se nanašata na obnovo postopka, pritožnika ne zatrjujeta, da bi jima bila kršena katera od človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, pač pa v bistvu zatrjujeta le nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabo materialnega prava v pravnomočno končanem postopku o odpovedi stanovanjskega razmerja, torej v sodbah, proti katerim ustavna pritožba sploh ni dopustna in jo je Ustavno sodišče zavrglo (tč. 2 izreka). Ali so sodišča pravilno uporabila pravo in ali so pravilno ugotovila dejansko stanje, Ustavno sodišče ne presoja, saj ni instanca rednemu sodstvu. Ustavno sodišče v ustavni pritožbi lahko posamične akte preizkuša le glede tega, ali je bila z njimi pritožniku kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina, kadar to ustavni pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje. Pritožnika tega ne zatrjujeta, pa tudi Ustavno sodišče samo takšnih kršitev v obnovitvenem postopku ni našlo. Glede na to ustavne pritožbe tudi v delu, ki se nanaša na sklepa, navedena v prvi točki izreka tega sklepa, ni bilo mogoče sprejeti v obravnavo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 1. alinee prvega odstavka in 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču v senatu v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Predsednik senatamag. Janez Snoj