Jedro

V tožbenem zahtevku in posledično v izreku izpodbijane sodbe je naveden napačen ID znak nepremičnine, vendar kljub temu ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da navedeno predstavlja nesklepčnost tožbe. Preostali del tožbenega zahtevka namreč opisno opredeljuje predmetno stanovanje, kar je dovolj določno, da se ve, na katero stanovanje se nanaša tožbeni zahtevek. Prav tako je bilo celotni postopek na prvi stopnji nesporno, na katero nepremičnino se nanaša tožbeni zahtevek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da so toženci dolžni v roku 60 dni izprazniti nepremičnino z ID znakom: del stavbe 000-884-8, ki v naravi predstavlja stanovanje št. 8. v 4. etaži večstanovanjske stavbe na naslovu ..., in ga vseh oseb in stvari prosto izročiti v posest tožnici. Zavrnilo je tožbeni zahtevek v preostalem delu, kolikor je tožnica zahtevala solidarno in nerazdelno izpolnitev zahtevka ter krajši rok. Sklenilo je, da so toženci dolžni tožnici povrniti 126,00 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper izpodbijano sodbo se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožujejo toženci ter predlagajo spremembo izpodbijane sodbe. Kot bistveno navajajo, da je tožbeni zahtevek nesklepčen, saj se zahteva izpraznitev nepremičnine z ID znakom 000-884-8, čeprav tožnica ni zatrjevala in izkazala, da je lastnica navedene nepremičnine. Izkazala namreč je, da je lastnica nepremičnine z ID znakom 000-883-8. Tožnica torej zahteva izpraznitev in izselitev iz stanovanja, katerega ni lastnica. Navedenemu izpodbijana sodba neupravičeno sledi. V kolikor sodišče ne bi neutemeljeno zavrnilo njihovega zaslišanja, saj so bila opravičila utemeljena in resnična, bi toženci lahko izpovedali, da v navedenem stanovanju ne bivajo. Uveljavljajo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je sodišče upoštevalo prepozno pripravljalno vlogo tožnice z dne 28. 11. 2019. Opozarja, da ni podana aktivna in pasivna legitimacija ter da je sodba neizvršljiva.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku na izpraznitev stanovanja št. 8 v 4. etaži večstanovanjske stavbe na naslovu ... Drži pritožbena navedba, da je v tožbenem zahtevku in posledično v izreku izpodbijane sodbe naveden napačen ID znak nepremičnine, in sicer del stavbe 000-884-8 in ne pravilno 000-883-8. Kljub temu pa ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da navedeno predstavlja nesklepčnost tožbe. Preostali del tožbenega zahtevka namreč opisno opredeljuje predmetno stanovanje, kar je dovolj določno, da se ve, na katero stanovanje se nanaša tožbeni zahtevek. Prav tako je bilo celotni postopek na prvi stopnji nesporno, na katero nepremičnino se nanaša tožbeni zahtevek, kar izhaja tudi iz navedb tožencev.1 Toženci so namreč šele v pritožbi opozorili na navedeno pomoto. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da iz zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga je predložila tožnica, izhaja, da je tožnica lastnica stanovanja št. 8 v večstanovanjski stavbi na naslovu ... Glede na okoliščino, da je tožnica predložila pravilni zemljiškoknjižni izpisek (torej za nepremičnino ID znak: del stavbe 000-883-8), ter glede na vse obrazloženo, je očitno, da gre za pomoto v tožbenem zahtevku oziroma narobe naveden ID znak in ne za nesklepčnost, kot to zmotno menijo pritožniki. Posledično je neutemeljena pritožbena navedba, da ni podana aktivna in pasivna legitimacija. Glede pritožbenega opozarjanja, da obstaja možnost, da izpodbijana sodba zaradi navedenega ne bo izvršljiva, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bi bilo navedeno tožencem kvečjemu v korist. 6. Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi toženci, v kolikor bi jih sodišče zaslišalo, lahko izpovedali, da tožnica zahteva njihovo izselitev iz stanovanja, v katerem ne bivajo, glede na to, da toženci navedenega v postopku na prvi stopnji kot že obrazloženo niso zatrjevali. Izvedba dokazov namreč ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage, prav tako pa zaslišanje tožencev pravočasno ni bilo predlagano v tej smeri. Tudi sicer je neutemeljen pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker sodišče tožencev ni zaslišalo. Kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, toženci niso pristopili na prvi in drugi narok za glavno obravnavo, medtem ko iz njihovih opravičil za zadnji narok ne izhaja, da bi bili na dan zadnjega naroka opravičeno odsotni. Zaključkov sodišča prve stopnje v zvezi s tem pritožniki konkretizirano ne izpodbijajo, saj zgolj pavšalno in zato neutemeljeno navajajo, da so bila opravičila utemeljena in resnična.

7. Sodišče prve stopnje tudi ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker je upoštevalo tožničino pripravljalno vlogo z dne 28. 11. 2019. Pripravljalna vloga je bila vložena pred prvim narokom za glavno obravnavo, ki je bil 5. 12. 2019, zato je neutemeljena pavšalna pritožbena navedba, da je bila vloga prepozna.

8. Glede na navedeno so vse pritožbene navedbe neutemeljene. Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP2), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženci s pritožbo niso uspeli, tožnica pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k predmetni odločitvi, zato pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Navajali so, da nimajo sklenjene najemne pogodbe, čeprav so si to ves čas prizadevali. Z odklanjanjem podpisa najemne pogodbe in prisilno izselitvijo se jim krši pravica do doma, saj nimajo kam iti. Zatrjevali so, da so imeli že pred tem sklenjeno najemno pogodbo z občino, nato pa se je lastništvo stanovanja preneslo na tožnico, ki kot lastnica stanovanja z njimi noče skleniti najemne pogodbe. Opisovali so tudi pomanjkljivosti stanovanja. 2 Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.