Jedro

Ni naloga izvedenca, da z lastnimi poizvedbami, čeprav stranka to predlaga, dopolnjuje njene morda nepopolne navedbe. Takšno ravnanje tudi sicer ni dopustno, saj z izvedbo dokazov trditvene podlage ni dopustno širiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu, to je v točki II/1 in točki III potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom (točka I izreka) zaradi delnega umika tožbe za znesek 9.272,13 EUR s pripadki postopek v tem delu ustavilo in dovolilo spremembo tožbe. S sodbo (točki II in III izreka) pa je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 23.386,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 12. 2009 dalje do plačila. Kar je tožeča stranka v pogledu zamudnih obresti zahtevala več, je zavrnilo. Toženi stranki je naložilo tudi povračilo tožeči stranki nastalih stroškov v znesku 1.630,86 EUR s pripadki.

2. Zoper ugodilni in stroškovni del sodbe vlaga pritožbo tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške. Meni, da je stališče sodišča, da izvedenec ni bil zavezan k uporabi EUROTAX-a, v nasprotju s smislom določb zavarovalne police in zavarovalnih pogojev avtomobilskega kaska. Pri kasko zavarovanju, ki je pogodbeno zavarovanje, se vrednost novo nabavljenega vozila ugotovi ob sklenitvi zavarovanja in je določena v polici. V konkretnem primeru iz nje izhaja, da je po Ekodi 133572 vrednost vozila 137.087,00 EUR. V skladu z 12. členom AK-2/06 pogojev, je vrednostna osnova za določitev premije nabavna vrednost novega vozila (EUROTAX) z vso dodatno opremo, ki je v vozilu, na dan sklenitve zavarovanja. Nabavno vrednost novega vozila pa določi zavarovalnica na podlagi svojih meril in v skladu z veljavnimi tržnimi standardi – EUROTAX. Kako se ugotavlja višina škode, ki jo krije zavarovanje, je določeno v 14. členu AK-2/06 pogojev. Tako se pri ugotavljanju višine škode upošteva novo nabavna vrednost predmeta zavarovanja, zmanjšana za izgubo vrednosti. Izgubljena vrednost pa se ugotavlja na podlagi starosti zavarovane stvari, izrabljenosti, prevoženih kilometrov in splošnega stanja zavarovane stvari, načina uporabe, spremembe modela in števila prejšnjih lastnikov, kot tudi cene, ki jo na trgu oblikujeta ponudba in povpraševanje. Dejstvo je, da izvedenec cenitve ni izdelal v skladu s splošno priznanimi standardi vrednotenja, to je EUROTAX-a, njegove ocene vrednosti pa tudi ni mogoče preizkusiti, saj mnenja ni utemeljil. Ni pojasnil, kako je določena časovna in kilometrska amortizacija. Le-ta odstopa od amortizacije, določene zaradi starosti in prevoženih kilometrov, ugotovljene v obračunu totalne škode po EUROTAX-u. Izvedenec tudi ni upošteval zmanjšanja vrednosti vozila zaradi porekla vozila in odločitve ni pojasnil. Iz mnenja ni razvidno, ali je izvedenec ugotovil število predhodnih lastnikov in kje je razvidna korekcija glede na njihovo število. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo izrecno predlagala, da izvedenec preveri poreklo in zgodovino vozila in da to pri oceni upošteva. Prepričana je, da je pri obračunu potrebno upoštevati tudi korekcijo oziroma amortizacijo zaradi ponudbe in povpraševanja. Meni, da je vozilo zaradi stroškov uporabe in ekoloških razlogov manj zanimivo. Upoštevati je potrebno dejstvo, da za obravnavano vozilo ni bil plačan davek. Ker sodišče kljub ugovorom tožene stranke ni dopolnilo dokaznega postopka na način, da bi določilo drugega izvedenca, je s tem dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

3. Tožeča stranka na vloženo pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ponovitev dokazovanja s postavitvijo novega izvedenca ustrezne stroke pride v poštev le: - kadar sodišče (ne pa morda katera od strank) oceni, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami in se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca (drugi odstavek 254. člena ZPP), - kadar so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti, ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem (tretji odstavek 254. člena ZPP).

6. V tej zadevi je sodišče po pridobitvi pisnega izvedenskega mnenja in na podlagi pripomb toženke, izvedenca pozvalo k dopolnitvi mnenja in tako poskrbelo za razjasnitev vseh v pritožničinih pripombah problematiziranih vprašanj, ki so se nanašala na vprašanje, ki ga je sodišče postavilo izvedencu. Posledično je odločitev, s katero je bil pritožničin predlog za postavitev novega izvedenca zavrnjen, pravilna.

7. Tudi pritožbeno sodišče meni, da je postavljeni izvedenec višino nastale škode pravilno izračunal z upoštevanjem vrednosti novega vozila, pri čemer je to vrednost ugotovil na podlagi podatkov A. in revije A. F.. Stališče pritožnice, da bi moral upoštevati vrednost novo nabavljenega vozila, ki je bila ugotovljena ob sklenitvi zavarovanja na podlagi EUROTAX-a, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni pravilno, saj zanj ni najti opore v sklenjeni zavarovalni pogodbi ter pripadajočih splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-2/06 (v nadaljevanju Splošni pogoji). Drži sicer, da se ob sklenitvi zavarovanja upošteva nabavna vrednost novega vozila, ki je ugotovljena na podlagi meril in v skladu z veljavnimi tržnimi standardi – EUROTAX, vendar pa je tako ugotovljena nabavna vrednost, upoštevajoč 12. člen Splošnih pogojev, podlaga le za določitev zavarovalne premije, ne pa tudi za ugotavljanje višine škode. 14. člen Splošnih pogojev, ki določa, kako se višina škode ugotovi, namreč govori o vrednosti zavarovane stvari na dan škode z upoštevanjem nove nabavne vrednosti predmeta zavarovanja, pri tem pa, za razliko od 12. člena, ki se nanaša na določitev vrednostne osnove za določitev premije, ne omenja metode po EUROTAX-u. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, EUROTAX sicer služi kot strokovno utemeljen pripomoček za ugotovitev vrednosti vozila, vendar pa bi se za njegovo obvezno uporabo pri ugotavljanju višine nastale škode, morala tožnik in toženka predhodno dogovoriti in to v pogodbi oziroma splošnih pogojih jasno določiti.

8. Tudi ne drži, da izvedenec ni pojasnil, kako je upošteval časovno in kilometrsko amortizacijo. Iz izvedeniškega mnenja in njegove dopolnitve je tako razvidno, da je izvedenec v okviru amortizacije upošteval zgolj starost vozila in na ta račun zmanjšal ugotovljeno vrednost novega vozila za 24,70 %. Ni pa upošteval števila prevoženih kilometrov, saj je menil (primerjaj dopolnitev mnenja na list. št. 53), da zaradi relativno majhnega števila prevoženih kilometrov zmanjšanje vrednosti ni ustrezno.

9. Za razliko od obračuna totalne škode (B4), v katerem je v okviru amortizacije upoštevan tudi odbitek zaradi ponudbe in povpraševanja ter stanja vozila, je izvedenec, ki ga je postavilo sodišče, ostale odbitke, ki se na podlagi 1. točke prvega odstavka 14. člena Splošnih pogojev upoštevajo pri ugotavljanju izgubljene vrednosti, obravnaval posebej. Tako ne drži, da mnenje ni izdelano skladno z zavarovalnimi pogoji.

10. Iz mnenja izvedenca in njegove dopolnitve je med drugim razvidno tudi to, da je upošteval menjave lastnikov in je na ta račun ugotovljeno vrednost novega vozila zmanjšal za 10 %. Pri tem je pritožnici potrebno pojasniti, da jih je lahko upošteval zgolj toliko kot je bilo zatrjevano in izkazano v teku postopka pred sodiščem prve stopnje. Ni namreč naloga izvedenca, da z lastnimi poizvedbami, čeprav stranka to predlaga, dopolnjuje njene morda nepopolne navedbe. Takšno ravnanje tudi sicer ni dopustno, saj z izvedbo dokazov trditvene podlage ni dopustno širiti.

11. Izvedenec se je v izvedeniškem mnenju opredelil tudi do morebitne korekcije vrednosti zaradi ponudbe oziroma povpraševanja ter stanja vozila pred škodnim dogodkom. Pojasnil je, da korekcije na račun stanja vozila ni izvedel, saj o tem ni imel podatkov (pritožnica v zvezi s tem ni ponudila nikakršne trditvene podlage). Ker ponudb vozil, kot je bil konkretni, na trgu ni našel, se tudi za zmanjšanje vrednosti na račun ponudbe in povpraševanja ni odločil. Vztrajanje pritožnice pri tem, da bi bilo potrebno pri obračunu upoštevati tudi korekcijo zaradi ponudbe in povpraševanja, je zato po mnenju pritožbenega sodišča neutemeljeno. Možno je sicer, da bi bilo konkretno vozilo tržno manj zanimivo, možno pa je seveda tudi obratno. Ker tega izvedenec zaradi izostanka ponudb takih vozil na trgu ni mogel preveriti, je ravnal prav, ko tega odbitka ni upošteval. 12. Drži sicer, da izvedenec ni upošteval (in se do tega tudi ni podrobneje opredeljeval) morebitnega zmanjšanja vrednosti vozila zaradi njegovega porekla (homologacija SB – sivi uvoz) ter dejstva, da potrditvah pritožnice ob uvozu za vozilo ni bil plačan davek, vendar pa pritožnica ob tem spregleda, da je trditveno podlago v tej smeri ponudila šele v pripombah na izvedensko mnenje, kar je že po opravljenem prvem naroku (286. člen ZPP), torej prepozno. Ker so te (prepozne) navedbe ostale neopravičene, sodišče, posledično pa tudi izvedenec, ni imelo nobene podlage, da bi jih pri ugotavljanju višine škode upoštevalo.

13. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere je dolžno v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

14. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičena (154. v zvezi s 165. členom ZPP). Odločitev o tem je že vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.