Jedro

Teksta apostille sodnega tolmača, priloženega prevodu, ni mogoče šteti za listino, katere prevod je odredilo sodišče.

Izrek

Pritožbi sodnega tolmača se delno ugodi in se izpodbijani sklep pod točko I. izreka spremeni tako, da se sodnemu tolmaču S. G. za pisno izdelavo prevoda listin pred Višjim sodiščem v Ljubljani odmeri nagrada v znesku 192,40 EUR ter materialni stroški v znesku 9,62 EUR, vse povečano za 20 % DDV, kar skupaj znaša bruto 242,42 EUR.

Obrazložitev

A. 1. Višje sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom z dne 7. 7. 2011 sodnemu tolmaču za pisno izdelavo prevoda listin pred Višjim sodiščem v Ljubljani odmerilo nagrado v znesku 140,60 EUR ter materialne stroške v znesku 7,03 EUR, vse skupaj povečano za 20 % DDV, kar skupaj znaša bruto 177,16 EUR (točka I. izreka), ugotovilo, da je sodni tolmač zavezanec za DDV (točka II. izreka), naložilo finančno računovodski službi sodišča plačilo skupnega bruto zneska iz proračunskih sredstev sodišča na transakcijski račun sodnega tolmača (točka III. izreka), odredilo, da se plačilo izvede najkasneje v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa (točka IV. izreka), v preostalem pa zahtevo sodnega tolmača za odmero nagrade zavrnilo (točka V. izreka).

2. Zoper navedeni sklep je sodni tolmač pravočasno dne 21. 7. 2011 vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagal, da se pritožbi ugodi in se mu odmeri nagrada za prevajanje v celoti kot jo je priglasil v stroškovniku z dne 21. 6. 2011. V pritožbi navaja, da je sodišče napačno ugotovilo, da je dvakrat zaračunal prevod predloga Vrhovnega državnega tožilstva ter da je obseg prevoda listin skupaj 3,8 strani. Prevod predloga Vrhovnega državnega tožilstva vsebuje 8.012 znakov oziroma 5,34 strani, dopis sodišča pa 2.155 znakov oziroma 1,44 strani, vse skupaj torej 10.167 znakov oziroma 6,8 strani.

3. Vrhovna državna tožilka v predlogu, podanem dne 5. 9. 2011, predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve Višjemu sodišču v Ljubljani v ponovno odločanje, ker sodišče pred svojo odločitvijo ni ugotavljalo, ali je pri prevodu šlo za število znakov brez presledkov, ki jih je uveljavljal sodni tolmač in tako ni ugotovilo dejanskega stanja, ki bi omogočal zaključke o pravilno visokem ali previsokem zahtevku ter je tudi zmotno ugotovilo, da je tolmač prevod predloga Vrhovnega državnega tožilstva dvakrat zaračunal. 4. Tolmač, seznanjen z navedenim predlogom državne tožilke, v svoji izjavi z dne 12. 9. 2011 navaja, da je v stroškovnik navedel število znakov v skladu s Pravilnikom o sodnih tolmačih oziroma brez presledkov. Elektronskih verzij teksta sodišču ni predložil. B-1.

5. V postopku odločanja Vrhovnega sodišča o pritožbi sodnega tolmača zoper izpodbijani sklep Višjega sodišča v Ljubljani, je sodnica poročevalka po pooblastilu iz četrtega odstavka 377. člena ZKP zaradi ugotovitve števila znakov, ki jih listine vsebujejo, pribavila od Višjega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije elektronski verziji listin, katerih prevod iz slovenskega v bolgarski jezik je sodišče odredilo in ki ju je sodni tolmač prevedel. 6. Vrhovno sodišče na podlagi vpogleda v elektronski verziji listin ugotavlja, da: predlog Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, št. Ktp 1-I 279/2011-MK-NN-4 z dne 13. 6. 2011 obsega nepolne tri strani teksta oziroma 6.891 znakov brez presledkov ali 8.174 znakov s presledki; dopis Višjega sodišča v Ljubljani III Kp 56891/2010 z dne 14. 6. 2011 pa obsega manj kot eno stran oziroma 947 znakov ali 152 besed.

B-2.

7. Po določbi prvega odstavka 49. člena Pravilnika o sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 88/2010) za pisno izdelavo prevoda listine pripada tolmaču za eno stran za prevod iz slovenskega jezika v tuj jezik 37 EUR, pri čemer ena stran obsega 1.500 znakov brez presledkov. Po določbi drugega odstavka istega člena pa je plačilo za prevod manj kot ene strani sorazmerno manjše. 8. Sodni tolmač je v stroškovniku z dne 21. 6. 2011 predlagal, da se mu za opravljeni prevod dokumentov iz slovenskega v bolgarski jezik (število strani 6,8; število znakov 10.167) prizna nagrada skupaj z DDV v znesku 317,02 EUR (cena prevoda 251,60 EUR, 5 % materialni stroški v znesku 12,28 EUR in 20 % DDV v znesku 52,84 EUR).

9. Višje sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom predlogu sodnega tolmača za izplačilo nagrade ugodilo tako, da mu je priznalo nagrado v bruto znesku 177,16 EUR, v preostalem pa njegovo zahtevo zavrnilo. Kot izhaja iz razlogov sklepa je sodišče nagrado odmerilo glede na število prevedenih strani. Ker je ugotovilo, da je obseg prevedenih strani, kot je to v stroškovniku priglasil sodni tolmač, prevelik, saj predlog Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije obsega le tri strani, je nagrado priznalo za prevod 3,8 strani (predlog Vrhovnega državnega tožilstva in dopis sodišča).

10. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje nagrado sodnemu tolmaču v izpodbijanem sklepu odmerilo le glede na število strani listin, ki jih je sodni tolmač po nalogu sodišča prevedel iz slovenskega v bolgarski jezik (2. točka prvega odstavka 49. člena Pravilnika o sodnih tolmačih), ne da bi pri tem na podlagi tolmačevega stroškovnika in skladno s pravilnikom ugotavljalo tudi število znakov na eno stran (ena stran namreč po določbah Pravilnika o sodnih tolmačih obsega 1.500 znakov brez presledkov).

11. Sodni tolmač elektronske verzije prevoda listin, ki bi potrjevala število znakov na stran, kot jih je navedel v svojem stroškovniku, sodišču ni predložil niti ob vložitvi stroškovnika niti ob vložitvi pritožbe zoper sklep o odmeri nagrade. Vrhovno sodišče je v pritožbenem postopku ugotovilo (točka B.-1), da listini, ki ju je sodni tolmač prevedel, ne obsegata skupaj 10.167 znakov brez presledkov, kot to v stroškovniku z dne 21. 6. 2011 in v odgovoru z dne 12. 9. 2011 na predlog državne tožilke, navaja sodni tolmač. Listini, ki ju je tolmač prevedel v bolgarski jezik, obsegata 6.891 znakov brez presledkov (predlog Vrhovnega državnega tožilstva) oziroma 947 znakov (dopis sodišča), saj teksta apostille sodnega tolmača, priloženega prevodu vsake od obeh listin, ni mogoče šteti za listino, katere prevod je odredilo sodišče. 12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbi sodnega tolmača zoper sklep sodišča prve stopnje o odmeri nagrade za prevod listin iz slovenskega v bolgarski jezik delno ugodilo tako, da je upoštevaje ugotovljeno število znakov brez presledkov na stran, sodnemu tolmaču za prevod listin priznalo nagrado za 5,2 strani (predlog Vrhovnega državnega tožilstva 4,594 oziroma 4,6 strani in dopis sodišča 0,62 oziroma 0,6 strani), povečano za materialne stroške v višini 5 % ter 20 % DDV, kar v bruto znesku predstavlja 242,42 EUR. Skladno z navedeno presojo izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ni razveljavilo, temveč ga je pod točko I izreka spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.