Jedro

Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta bila sklepa o izvršbi in o nadaljevanju izvršbe na dodatne dolžnikove terjatve pravilno vročena dolžnikovim dolžnikom.

Ni sporno, da se je nad dolžnikom 22. 9. 2022 začel stečajni postopek. Torej sta bila sklepa vročena dolžnikovim dolžnikom pred začetim stečajem nad dolžnikom.

Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana III. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje, kolikor se nanaša na nadaljevanje in ustavitev izvršbe z rubežem denarnih terjatev dolžnika do njegovih dolžnikov, spremeni tako, da se sedaj glasi: ″Predlagana izvršba z rubežem denarnih terjatev dolžnika do njegovih dolžnikov se nadaljuje in hkrati ustavi.

V veljavi ostane ločitvena pravica, pridobljena v postopku izvršbe na denarne terjatve dolžnika.″

II. V preostalem delu se pritožba zoper III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, kolikor se nanaša na nadaljevanje in ustavitev izvršbe na premičnine, zavrne ter se v tem obsegu potrdi sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugotovilo, da je bil izvršilni postopek prekinjen z dnem 22. 9. 2022 (I. točka izreka). Izvršilni postopek se nadaljuje v delu izvršbe na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet v višini 22.469,12 EUR pri NLB d.d. (II. točka izreka). V ostalem delu se predlagana izvršba nadaljuje in hkrati ustavi (III. točka izreka). Ločitvena pravica upnika pri nepremičninah ostane v veljavi (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da se je nad dolžnikom 22. 9. 2022 začel stečajni postopek, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju. Upnik je 15. 7. 2022 v predlogu za izvršbo predlagal, da sodišče zoper dolžnika dovoli izvršbo z rubežem nepremičnin, premičnin, dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet in z rubežem denarnih terjatev, ki jih ima dolžnik do svojih dolžnikov. Sodišče je predlogu upnika ugodilo s sklepom o izvršbi z dne 22. 7. 2022. Nadalje je upnik predlagal, da se izvršba nadaljuje z novimi predmeti z rubežem novih denarnih terjatev, ki jih ima dolžnik do svojih dolžnikov. Sodišče je sledilo predlogu upnika s sklepom z dne 4. 8. 2022. Sklepa o izvršbi z dne 22. 7. 2022 in o nadaljevanju izvršbe z dne 4. 8. 2022 sta bila pravilno vročena izvršitelju, dolžnikovim dolžnikom in organizacijam za plačilni promet. Vsi dolžnikovi dolžniki so brez izjeme podali izjave, da ne priznavajo denarne terjatve dolžnika in rubež denarnih terjatev ni bil opravljen, posledično upnik ni pridobil ločitvene pravice. Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi bil opravljen rubež premičnih stvari.

2. Zoper III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da glede rubeža premičnin drži, da v predmetnem postopku ni pridobil ločitvene pravice, jih je pa pridobil v ločenih postopkih zavarovanja. Upnik je pridobil ločitveno pravico z rubežem denarnih terjatev, ki jih ima do dolžnikovih dolžnikov. Sodišče je v obrazložitvi sklepa zapisalo, da sta bila sklepa o izvršbi z dne 22. 7. 2022 in o nadaljevanju izvršbe z dne 4. 8. 2022 pravilno vročena izvršitelju, dolžnikovim dolžnikom in organizacijam za plačilni promet. Iz navedenega izhaja, da je bil rubež denarnih terjatev opravljen in je upnik na teh pridobil zastavno (ločitveno) pravico. Iz potrdila sodišča prve stopnje z dne 8. 12. 2022 izhaja, da so vsi opredeljeni dolžnikovi dolžniki prejeli sklep o izvršbi oziroma sklep o dodatnih izvršilnih sredstvih še pred začetkom stečaja. Rubež terjatev je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. Dolžnikovo opozorilo, da zarubljena terjatev ne obstaja, ni ugovor v smislu ZIZ, ker ne preprečuje izvršbe. Ali terjatev obstaja ali ne, se bo razčistilo v morebitnem postopku po 111. členu ZIZ ali v poznejši pravdi, v kateri bo skušal upnik izterjati zarubljeno terjatev od domnevnega dolžnikovega dolžnika. Ugovor dolžnika je znak upniku kaj lahko pričakuje v nadaljevanju postopka. O obstoju ali neobstoju terjatve se vsebinsko ne razčiščuje v okviru predmetnega postopka, temveč je temu namenjen ločen postopek izterjave dolžnikovega dolžnika. Upnik je ločitveno pravico na zarubljenih terjatvah prijavil v stečajnem postopku nad dolžnikom in se v okviru tega odloča o obstoju ločitvene pravice, ne v predmetni zadevi, kjer je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo napačno prejudiciralo to vprašanje.

3. Dolžnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Glede izpodbijane odločitve o nadaljevanju in ustavitvi izvršbe v ostalem delu, kolikor se nanaša na premičnine, upnik nekonkretizirano izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bil opravljen rubež premičnih stvari (4. točka obrazložitve sklepa). Navaja sicer, da naj bi pridobil ločitveno pravico v ločenih postopkih zavarovanja, vendar teh ne navede. Zato je bila odločitev sodišča prve stopnje v tem delu pravilna.

6. V ostalem delu, kolikor se nadaljevanje in ustavitev izvršbe nanaša na denarne terjatve dolžnika do njegovih dolžnikov, pa je pritožba utemeljena. Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta bila sklepa o izvršbi in o nadaljevanju izvršbe na dodatne dolžnikove terjatve pravilno vročena dolžnikovim dolžnikom (4. točka obrazložitve sklepa). To izhaja tudi iz pritožbi priloženega dopisa sodišča prve stopnje upniku z dne 8. 12. 2022, kjer je specificiralo vse dolžnikove dolžnike z datumi prejema sklepa o izvršbi oziroma nadaljevanju izvršbe od 26. 7. do 16. 8. 2022. Ni sporno, da se je nad dolžnikom 22. 9. 2022 začel stečajni postopek (1. točka obrazložitve sklepa). Torej sta bila sklepa vročena dolžnikovim dolžnikom pred začetim stečajem nad dolžnikom.

7. Upnik se utemeljeno sklicuje na 107. člen ZIZ. Natančneje prvi do tretji odstavek določajo, da s sklepom, s katerim dovoli rubež denarne terjatve (sklep o rubežu), prepove sodišče dolžnikovemu dolžniku poravnati terjatev dolžniku, dolžniku pa prepove terjatev izterjati, in sicer tudi iz zastave, ki je bila dana v njeno zavarovanje, ali kako drugače z njo razpolagati. Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. Z rubežem dolžnikove terjatve, ki ga je sodišče opravilo na upnikov predlog, pridobi upnik na njej zastavno pravico.

8. Dodatno upnik utemeljeno navaja, da je prijavil ločitveno pravico na zarubljenih terjatvah v stečajnem postopku nad dolžnikom. Sodišče prve stopnje je vpogledalo v pravnomočni sklep o preizkusu terjatev Okrožnega sodišča v Celju z dne 17. 5. 2023 v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev z dne 15. 5. 2023 po uradni dolžnosti glede nepremičnin in ugotovilo, da je upnik pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico pod zaporedno št. 51 (6. točka obrazložitve sklepa). Glede denarnih terjatev dolžnika iz pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev Okrožnega sodišča v Celju z dne 17. 5. 2023 v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev z dne 15. 5. 2023 izhaja, da je upnik prav tako pravočasno prijavil ločitveno pravico na sedanjih in bodočih terjatvah do dolžnikovih dolžnikov ter jih specificiral vseh 11, prav tako pod zaporedno št. 51 v zvezi z opombo 11. 9. Prva točka drugega odstavka 280. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) določa za primer, če je bil v stečajnem postopku opravljen preizkus terjatev, izvršilno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev po uradni dolžnosti preveri, ali je upnik pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, pridobljeno v postopku izvršbe ali zavarovanja, in glede na izid te preveritve: 1. če je upnik pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico: - ustavi postopek izvršbe ali zavarovanja, ne da bi razveljavilo dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico, in - odloči, da ostane v veljavi ločitvena pravica, pridobljena v postopku izvršbe ali zavarovanja.

10. Sodišče prve stopnje je v delu izvršbe na denarne terjatve dolžnika pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je zato delno ugodilo pritožbi upnika in spremenilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje tako, da se predlagana izvršba z rubežem denarnih terjatev dolžnika do njegovih dolžnikov se nadaljuje in hkrati ustavi. V veljavi ostane ločitvena pravica, pridobljena v postopku izvršbe na denarne terjatve dolžnika (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).