Jedro

Prvostopni zaključek o neobstoju pogodbenega razmerja med pravdnima strankama in s tem odsotnosti podlage za zaračunavanje stroškov dobave storitev kabelsko distribucijskega sistema tožencu je pravilen. Čeprav naj bi iz med postopkom predložene listine - seznama aktivnih naročnikov izhajalo, da je mednje pravni prednik tožnika uvrščal tudi toženca, slednje tudi po presoji sodišča druge stopnje še ne zadošča za zaključek, da je med tožnikom in tožencem obstajalo pogodbeno razmerje za dobavljanje storitev kabelsko distribucijskega sistema, na podlagi katerega lahko tožnik terja plačilo. Navedeni seznam je zgolj enostransko, s strani tožnika oz. njegovega pravnega prednika sestavljena listina, ki obstoja pogodbenega razmerja, za katerega je potrebno soglasje volj o bistvenih sestavinah sklenjene pogodbe, ne izkazuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 84798/2009 z dne 20. 7. 2009 v delu, kjer je tožencu kot dolžniku naloženo, da tožniku kot upniku v roku 8 dni plača glavnico v višini 473,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2009 do plačila in izvršilne stroške v višini 41,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 9. 2009 do plačila, ter tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Tožniku je naložilo, da je dolžan tožencu v roku 8 dni povrniti stroške pravdnega postopka v višini 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za njihovo prostovoljno izpolnitev (II. točka izreka).

2. Zoper tako odločitev se po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožnik. V okviru pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka izpostavlja, da izpodbijana sodba vsebuje razloge, ki so si med seboj v nasprotju oziroma obstoji nasprotje med tem, kar ugotavlja sodišče in kar izhaja iz listin in zapisnikov. Navaja, da je tožnik pravni naslednik podjetja X. Na podlagi pogodbe je prevzel posest kabelsko distribucijskega sistema in tudi register aktivnih naročnikov tega sistema. Tožnik ni zatrjeval, da je s tožencem sklenil naročniško pogodbo, ampak da je pravni naslednik prejšnjega upravljalca kabelsko komunikacijskega sistema, kar je tudi dokazal z v spis vloženimi listinami. Prejel je seznam oziroma register aktivnih naročnikov pravnega prednika, torej naročnikov, med katerimi je s pravnim prednikom tožnika obstajalo naročniško razmerje. Sam seznam oziroma register aktivnih naročnikov po prepričanju pritožnika dokazuje, da je med tožencem in pravnim prednikom tožnika obstajalo naročniško razmerje za dobavljanje storitev kabelsko distribucijskega sistema. Zato naj bi prvostopno sodišče nekritično sledilo tožencu, da nikoli ni soglašal z dobavo tovrstnih storitev ne s strani toženca (pravilno: tožnika) in ne s strani kateregakoli prejšnjega upravljalca. Če namreč toženec s tem ne bi soglašal, tudi ne bi bil kot naročnik naveden v registru aktivnih naročnikov, ki ga je tožnik prejel s pogodbo. Tako se navedbe toženca po prepričanju pritožnika pokažejo kot neverodostojne in zavajajoče z namenom izogniti se plačilu obveznosti, kar velja tudi glede pomote v priimku, pri čemer tožnik izpostavlja, da je v registru priimek toženca pravilen. Primarno predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane prvostopne sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izdalo v postopku v sporu majhne vrednosti, o čemer sta bili pravdni stranki med postopkom poučeni. Po določbi prvega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se sme odločba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, na kar so bile stranke postopka pravočasno in pravilno opozorjene. Navedena omejitev pritožbenih razlogov tako pomeni, da pritožbeno uveljavljanje pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustno, pritožbeno sodišče pa je pri presojanju dopustnih pritožbenih razlogov in ob uradnem preizkusu vezano na dejanske ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje.

6. Čeprav je pritožnik izpodbijani prvostopni sodbi uvodoma očital zagrešitev vseh pritožbenih razlogov, iz vsebine njegove pritožbene graje izhaja, da se le-ta osredotoča na nepravilnost prvostopnega zaključka, da tožniku ni uspelo dokazati obstoja pogodbenega razmerja med pravdnima strankama ter da podlage za obračunavanje stroškov dobave storitev kabelsko distribucijskega sistema ne more predstavljati seznam aktivnih naročnikov. Po prepričanju pritožnika namreč že sam seznam oziroma register aktivnih naročnikov dokazuje, da je med tožencem in pravnim prednikom tožnika obstajalo naročniško razmerje za dobavljanje storitev kabelsko distribucijskega sistema. Opisana pritožbena graja po presoji sodišča druge stopnje pomeni očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa v postopku v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog, kot je bilo že obrazloženo zgoraj. Vendar pa je iz take vsebine pritožbe hkrati razbrati očitek, da je prvostopni zaključek o neobstoju pogodbenega razmerja med pravdnima strankama v nasprotju z listinami in zapisniki, s čimer je uveljavljan pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke 339. člena ZPP, zato je bilo potrebno na tak pritožbeni očitek odgovoriti.

7. Tudi po presoji sodišča druge stopnje je prvostopni zaključek o neobstoju pogodbenega razmerja med pravdnima strankama in s tem odsotnosti podlage za zaračunavanje stroškov dobave storitev kabelsko distribucijskega sistema tožencu pravilen. Čeprav naj bi iz med postopkom predložene listine - seznama aktivnih naročnikov izhajalo, da je mednje pravni prednik tožnika uvrščal tudi toženca, slednje tudi po presoji sodišča druge stopnje še ne zadošča za zaključek, da je med tožnikom in tožencem obstajalo pogodbeno razmerje za dobavljanje storitev kabelsko distribucijskega sistema, na podlagi katerega lahko tožnik terja plačilo. Pravilno je namreč prvostopno stališče, da je navedeni seznam zgolj enostransko, s strani tožnika oz. njegovega pravnega prednika sestavljena listina, ki obstoja pogodbenega razmerja, za katerega je potrebno soglasje volj o bistvenih sestavinah sklenjene pogodbe, ne izkazuje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je navedeni register aktivnih naročnikov hkrati s prevzemom posesti kabelsko distribucijskega sistema tožnik pridobil na podlagi pogodbe z M., slednja pa ga je od prejšnjega izvajalca teh storitev, podjetja X, prejela na podlagi začasne odredbe. Iz navedenega ne izhaja, da bi lahko pri sestavi registra aktivnih naročnikov toženec kakorkoli sodeloval. Ob tem sodišče druge stopnje še dodaja, da je navedena listina po vsebini zgolj seznam imen, opremljen z žigom pravnih oseb (tožnika in prejšnjega izvajalca omenjenih storitev), in iz nje niti ni mogoče razbrati, na kaj se tak seznam imen pravzaprav sploh nanaša niti na podlagi česa je bil sestavljen, kar je med postopkom smiselno izpostavljal tudi toženec. Tožnik med postopkom niti ni zatrjeval, da bi razpolagal s kakršnimikoli drugimi listinami (na primer s pogodbo, sklenjeno med njegovim pravnim prednikom in tožencem), na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti verodostojnost navedenega seznama. Prvostopni zaključek, da tožnik obstoja pogodbenega razmerja s tožencem za dobavo storitev kabelsko distribucijskega sistema ni uspel dokazati, po vsem obrazloženem ni v nasprotju z listinami v spisu.

8. Ker je svoj zahtevek po plačilu stroškov dobave storitev kabelsko distribucijskega sistema tožnik utemeljeval zgolj na podlagi navedenega registra aktivnih naročnikov, se z vprašanjem, ali je toženec navedene storitve sploh uporabljal (slednji je trdil, da jih ni), niti ni ukvarjal. Zato tega tudi sodišče prve stopnje v okviru odločanja o utemeljenosti tožbenega zahtevka ni presojalo.

9. Po vsem obrazloženem in ker sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 442. členom istega zakona), je sodišče druge stopnje pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 442. členom istega zakona).

10. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, krije v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona sam svoje stroške pritožbenega postopka.