Jedro

Zoper sklep o dovolitvi izvršbe sodno je varstvo v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na ta sklep. V konkretnem primeru se tožnikovi ugovori nanašajo (tudi) na sklep o dovolitvi izvršbe, zato je sodišče tožbo kot dopustno sprejelo v meritorno obravnavo.

Če je zemljišče v zaraščanju, to še ne pomeni nujno, da gre v smislu navedenega pravilnika za zemljišče, ki predstavlja po rabi „drevesa in grmičevje“.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Inšpektor kmetijske inšpekcije Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je kot prvostopenjski organ z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z denarnimi kaznimi sklenil, da je z dne 28. 5. 2014 postala pravnomočna in dne 16. 6. 2014 izvršljiva odločba, št. 0611-1793/2013-18 z dne 23. 4. 2014, s katero je bila lastniku kmetijskega zemljišča, to je tožniku v tem upravnem sporu, naložena obveznost, da mora do 15. 6. 2014 uničiti, pokositi, zmulčiti in počistiti staro travo, razno podrast in zarast ter izsekati in odstraniti s površine kmetijskega zemljišča posamezno gozdno drevje (akacije), ki so prerasli površino kmetijskega zemljišča parc. št. 4586/3, k. o. ... (1. točka izreka). Lastnik kmetijskega zemljišča in zavezanec za izvršitev izreka odločbe ni izpolnil v navedenem roku, niti do kontrolnega ogleda dne 9. 10. 2014 (2. točka izreka). Lastnik kmetijskega zemljišča in zavezanec za izvršitev izreka odločbe mora izrek citirane odločbe izpolniti do 1. 6. 2015 in o tem najpozneje do 6. 6. 2015 pisno obvestiti kmetijsko inšpekcijo, sicer bo opravljena izvršba s prisilitvijo z denarno kaznijo v višini 300,00 EUR (3. točka izreka). Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršbe (4. točka izreka). V obrazložitvi organ navaja in pojasnjuje, da na podlagi ugotovitev kontrolnega pregleda in tožnikovih izjav, ta obveznosti iz inšpekcijske odločbe ni izvršil. Zgornji del parc. št. 4586/3 k. o. ... je tožnik počistil, spodnji del pa je ostal neočiščen.

2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je kot drugostopenjski organ z odločbo z dne 4. 8. 2015 kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter procesnih napak (1. do 3. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Meni, da izpodbijani sklep temelji na nasprotujočih in izključujočih navedbah ter podatkih glede datuma izdaje. Datum, naveden na sklepu, je napačen, namesto leto 2014 je navedeno leto 2013. Sklep je zaradi tega nesklepčen in zato neutemeljen. V letu 2013 tega sklepa ni prejel. Zatrjuje, da je bila odločba iz leta 2014 o košnji vinograda izvršena, torej je obveznost izpolnjena, razen v tistem delu, kjer se je ne da izvršiti, ker se zemljišče zarašča oziroma že raste drevje. Glede dela parcele, ki je kmetijsko zemljišče v zaraščanju, je vložil zahtevo za obnovo postopka, ker je tudi iz uradnih evidenc postala razvidna sprememba, da gre za zemljišče v zaraščanju, ki ga po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) ni treba spreminjati nazaj v kmetijsko rabo. Za tako zemljišče ne velja obveznost košnje. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe odpravi.

4. Toženka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa ni podala vsebinskega odgovora.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporen sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z denarnimi kaznimi, ki ga je prvostopenjski organ izdal, ker tožnik ni (v celoti) izpolnil obveznosti iz inšpekcijske odločbe.

7. Upravna izvršba, za katero je pristojen organ, ki je odločil o zadevi na prvi stopnji, se opravi na podlagi izvršljive odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe (prvi odstavek 291. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim se odloči oziroma ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določi način izvršbe, izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičenca organ, ki je pristojen za upravno izvršbo (prvi odstavek 290. člena ZUP). Če je zavezanec dolžan kaj storiti, dopustiti ali kaj trpeti, pa ravna v nasprotju s to obveznostjo, ali če je predmet izvršbe kakšno zavezančevo dejanje, ki ga ne more namesto njega opraviti nihče drug, ali če narava izvršbe to terja, ali če izvršba po drugih osebah ni bila uspešna ali ni primerna, zavezanca k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo po prvem odstavku 298. člena ZUP prisili organ, ki opravlja izvršbo. Organ, ki opravlja izvršbo, najprej zagrozi zavezancu, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku. Če stori zavezanec med tem kaj takega, kar nasprotuje njegovi obveznosti, ali če dani rok preteče brez uspeha, se denarna kazen, s katero je organ zagrozil, takoj izterja, obenem pa mu določi organ nov rok za izpolnitev obveznosti in mu zagrozi z novo višjo denarno kaznijo (drugi odstavek 298. člena ZUP). Prva denarna kazen, ki se izreče za prisilitev po prejšnjem odstavku tega člena, ne sme presegati 1.000,00 EUR, vsaka poznejša denarna kazen za prisilitev je lahko znova izrečena do tega zneska (tretji odstavek 298. člena ZUP).

8. Vsebina obveznosti ni določena s sklepom o dovolitvi izvršbe, temveč z izvršilnim naslovom. Zato je zoper sklep o dovolitvi izvršbe sodno varstvo v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na ta sklep. Če s sklepom o dovolitvi izvršbe ni odločeno oziroma poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožnika, tak sklep ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1.(1) V konkretnem primeru se tožnikovi ugovori nanašajo (tudi) na sklep o dovolitvi izvršbe, zato je sodišče tožbo kot dopustno sprejelo v meritorno obravnavo.

9. Sodišče je najprej obravnavalo tožnikova ugovora izpolnjene obveznosti in neizvršljivosti inšpekcijske odločbe.

10. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa prvostopenjski organ pojasnjuje, da je bila tožniku kot lastniku kmetijskega zemljišča parc. št. 4586/3 k. o. ... naložena obveznost uničenja (košnje, mulčenja in čiščenja) stare trave, raznega podrastja in zarastja ter sečnje in odstranitve gozdnega drevja, ki so prerasli celotno površino zemljišča. Odločba prvostopenjskega organa, št. 0611-1793/2013-8 z dne 23. 4. 2014, je postala pravnomočna (z dne 28. 5. 2014) in tudi izvršljiva (z dne 16. 6. 2014). Prvostopenjski organ je presodil, da je način izvršbe z denarno prisilitvijo najmilejši način izvršbe za lastnika in zavezanca. Dne 9. 10. 2014 je bil opravljen kontrolni ogled, pri katerem je bilo ugotovljeno, da je zemljišče neočiščeno. Čez dobrega pol leta dne 17. 4. 2015 je tožnik prvostopenjski organ seznanil, da je zgornji del zemljišča počistil, medtem ko je spodnji del ostal neočiščen.

11. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa po oceni sodišča ni nasprotujočih navedb, kot to neutemeljeno navaja tožnik, ki v tožbi niti ne zatrjuje, da bi bila celotna parcela ustrezno obdelana oziroma očiščena. Tožnik trdi, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 15. 5. 2015 spremenilo rabo južnega dela parcele iz rabe 1211 „vinograd“ v rabo z oznako 1410 „kmetijsko zemljišče v zaraščanju“, kar je opredeljeno v Pravilniku o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, v nadaljevanju Pravilnik: „Zemljišče, ki se zarašča zaradi opustitve kmetovanja ali preskromne kmetijske rabe. Na njem se pojavljajo mlado olesenelo ali trnasto rastje ter drevesa in grmičevje, običajno različnih starosti, katerih pokrovnost je 20-75%.“(2) Po ZKZ kmetijskih površin v zaraščanju po tožnikovemu stališču naj ne bi bilo treba „spreminjati nazaj v kmetijsko rabo“ in za tako zemljišče naj ne bi veljala obveznost košnje. Tožnik tudi pojasnjuje, da je bila inšpekcijska odločba o košnji vinograda izvršena, da pa odločbe ni mogoče izvršiti glede zaraščenega dela zemljišča, kjer že raste drevje.

12. Sodišče tožnikovim navedbam in pravnim naziranjem, izraženim v tožbi, ne more slediti. S strani tožnika zatrjevana sprememba dela parcele iz rabe 1211 „vinograd“ v rabo z oznako 1410 „kmetijsko zemljišče v zaraščanju“ za ta upravni spor ni pravno relevantna, saj je treba upoštevati, da je bila inšpekcijska odločba, ki jo je treba izvršiti, izdana že prej, v letu 2014 in pravno (še vedno) velja (glej tudi 15. točko obrazložitve te sodbe v nadaljevanju). Sicer pa sodišče izpostavlja sledeče: V zvezi z zatrjevano neizvršljivostjo inšpekcijske odločbe glede zaraščenega dela zemljišča tožnik ne ponudi nobenega za konkretni primer pravno upoštevnega razloga. Iz podatkov spisne dokumentacije, pa tudi samih tožbenih navedb izhaja, da tožnik v nasprotju z zakonom ni obdeloval celotnega zemljišča, in je torej zaraščenost dela parcele, kjer po tožnikovih trditvi v tožbi že raste drevje, prav tako naravna posledica opustitve te obveznosti. ZKZ v prvem odstavku 2. člena določa, da so kmetijska zemljišča po tem zakonu tista zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo in so kot kmetijska zemljišča določena v skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom tega člena. Drugi odstavek tega člena določa, da se kmetijska zemljišča s prostorskimi akti lokalnih skupnosti določijo kot območja kmetijskih zemljišč in se razvrščajo v območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč in območja ostalih kmetijskih zemljišč. Tretji odstavek tega člena določa, da se za izvajanje 4. in 7. člena ZKZ, poleg zemljišč iz drugega odstavka člena, za kmetijska zemljišča štejejo tudi zemljišča, ki so s prostorskimi akti lokalnih skupnosti določena za nekmetijsko namensko rabo in so v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine. Skladno s prvo in drugo alinejo prvega odstavka 7. člena ZKZ (tudi že pred spremembo zakona z novelo ZKZ-E, Uradni list RS, št. 27/16) mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona obdelovati kmetijsko zemljišče kot dober gospodar in (med drugim) tudi preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč, razen kmetijskih zemljišč, ki glede na predpis, ki ureja vrste dejanske rabe kmetijskih zemljišč, izpolnjuje pogoje za vrsto rabe „drevesa in grmičevje“. Ta predpis je že omenjeni Pravilnik, ki pa pod vrsto dejanske rabe „drevesa in grmičevje“, šifra 1500, določa naslednje: „Površina, porasla z drevesi in grmičevjem, katerih pokrovnost presega 75 % in niso uvrščena v gozd. Sem uvrščamo tudi obvodno zarast, če so obrečni pasovi porasli z drevjem oziroma grmovjem, ter mejice iz gozdnih dreves oziroma grmičevja.“(3) Po 2. alineji prvega odstavka 7. člena ZKZ predstavljajo izjemo od zakonsko predpisane obveznosti obdelovanja kmetijskih zemljišč tiste površine, ki jih je skladno s Pravilnikom opredeliti za „drevesa in grmičevje“ po vrsti dejanske rabe. Če je zemljišče v zaraščanju, to še ne pomeni nujno, da gre v smislu Pravilnika za zemljišče, ki predstavlja po rabi „drevesa in grmičevje“. Tožnik torej pravno napačno meni, da opisana izjema velja (tudi) za „kmetijsko zemljišče v zaraščanju“.

13. Vse zgoraj daje podlago za zaključek, da niso utemeljene navedbe tožnika v smeri, da je obveznost, določena v dispozitivu inšpekcijske odločbe, izpolnjena. Obveznost bi morala biti v celoti izpolnjena tako, kot se glasi, torej da mora tožnik uničiti, pokositi, zmulčiti in počistiti staro travo, razno podrast in zarast ter izsekati in odstraniti s površine kmetijskega zemljišča posamezno gozdno drevje (akacije), ki so prerasli celotno površino kmetijskega zemljišča parc. št. 4586/3 k. o. .... Spodnji del zemljišča namreč ni očiščen, kar izhaja že iz tožbenih pojasnil. Obenem iz navedenega izhaja, da ni utemeljena navedba tožnika, da inšpekcijske odločbe ni mogoče izvršiti, kolikor se nanaša na zaraščen del zemljišča. 14. Tožnik tudi trdi, da naj bi bila navedba leta v datumu sklepa, ki ga izpodbija, napačna (leto 2013 namesto leto 2014). Sodišče ugotavlja, da je na izpodbijanem sklepu ustrezno navedeno leto 2015, saj tudi ostali podatki upravnega spisa kažejo na to, da je bil sklep izdan tedaj. Kolikor pa želi tožnik uveljavljati napako v zapisu datuma inšpekcijske odločbe, to je izvršilnega naslova, pa je treba pojasniti, da so te navedbe neupoštevne. Predvsem inšpekcijska odločba ni predmet tega upravnega spora, v katerem tožnik izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe. Tudi sicer pa ne zdrži tožnikovo stališče, da bi lahko napačna oznaka datuma inšpekcijske odločbe v konkretnem primeru kakorkoli vplivala na pravilnost oziroma zakonitost izpodbijanega sklepa in tudi ne more biti dvoma o tem, izvršitev katere inšpekcijske odločbe prvostopenjskega organa se dovoljuje z izpodbijanim sklepom.

15. Glede navedb tožnika, da je zoper inšpekcijsko odločbo (to je izvršilni naslov) vložil zahtevo za obnovo postopka, sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ tožnikovo zahtevo za obnovo inšpekcijskega postopka zavrnil – odločba št. 0611-1793/2013-33 z dne 8. 12. 2015, ki se nahaja v upravnem spisu – in v času odločanja sodišča v tem upravnem sporu inšpekcijska odločba, ki jo je treba izvršiti, ni ne odpravljena (ali razveljavljena) ne spremenjena. Če bo do tega prišlo, pa bi to lahko bila podlaga za ustavitev izvršbe. Ob tem sodišče pripominja, da predlog za obnovo postopka tudi ne zadrži izvršitve odločbe, glede katere se predlaga obnova, če ni v konkretnem primeru izjemoma drugače (vendar v tej zadevi ni tako).(4) Na odločitev sodišča tudi ne vpliva, da po podatkih vpisniško-evidenčne službe Upravnega sodišča tožnik odločbo o obnovi postopka št. 0611-1793/2013-33 z dne 8. 12. 2015 prav tako izpodbija v upravnem sporu in je sodni postopek v teku (I U 732/2016). Zato niti ugovarjanih okoliščin, ki se tičejo obnove postopka, sodišče ne more upoštevati v tem upravnem sporu.

16. Po povedanem je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in da je izpodbijani sklep pravilen ter na zakonu utemeljen, in je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

opomba (1) : Tako že ustaljena praksa tudi Vrhovnega sodišča RS, npr. sklep I Up 64/2015 z dne 13. 5. 2015, sklep I Up 404/2013 z dne 30. 1. 2014, sklep I Up 246/2013 z dne 2. 10. 2013. opomba (2) : Priloga 1 Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, Šifrant in opis vrst dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.

opomba (3) : Ibid. opomba (4) : Prvi odstavek 272. člena ZUP določa: „Predlog za obnovo postopka praviloma ne zadrži izvršitve odločbe, glede katere se predlaga obnova; vendar pa lahko organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu, odloči, da se odloži izvršitev, dokler se ne odloči o obnovi postopka, če misli, da bo predlogu za obnovo ugodeno.“