Jedro

V postopku zavarovanja so po pravnomočnosti sklepa o zavarovanju možni le opozicijski ugovori – da je terjatev prenehala. Tudi če je bila terjatev tožeče stranke odstopljena novemu upniku, zaradi tega ni prenehala, tožeča stranka pa tudi v takem primeru obdrži procesno legitimacijo.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 30.10.2013 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožene stranke po izteku roka.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava (3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru v celoti ugodi skupaj s stroški. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Z izpodbijanim dopolnilnim sklepom z dne 11.11.2013 je sodišče prve stopnje dopolnilo sklep z dne 30.10.2013 tako, da je dodalo še II. točko izreka, s katero je toženi stranki naložilo povračilo dodatnih stroškov tožeče stranke v znesku 899,14 EUR z zamudnimi obrestmi.

4. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (3. in 1. točka 1. odstavka 338. ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne predlog tožeče stranke za izdajo popravnega sklepa in tožeči stranki naloži plačilo stroškov tožene stranke. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

5. Tožeča stranka na pritožbi ni odgovorila.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep z dne 30.10.2013

7. Očitek tožene stranke, da je sodišče prve stopnje preozko presojalo dikcijo „ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev“ (1. odstavek 56. člena ZIZ), ni utemeljen. V postopku zavarovanja so po pravnomočnosti sklepa o zavarovanju možni le opozicijski ugovori – da je terjatev prenehala, kot je opozorilo že sodišče prve stopnje, ki je tudi pravilno upoštevalo sodno prakso, na katero se sklicuje. Poleg tega pa je možno tudi prenehanje predhodne odredbe v skladu z 264. členom ZIZ. Tožena stranka je navedla razloge, ki ne predstavljajo ne ugovornih razlogov za ugovor po poteku roka ne razlogov iz 264. člena ZIZ. Tudi če je bila terjatev tožeče stranke odstopljena novemu upniku, zaradi tega ni prenehala, tožeča stranka pa tudi v takem primeru obdrži procesno legitimacijo (190. člen ZPP), kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje.

8. Pri tem velja še opozoriti, da niti 24. člen ZIZ za tak primer ne nalaga vstopa novega upnika v postopek izvršbe, saj 3. odstavek 24. člena ZIZ določa, da novi upnik lahko vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, ne pa da mora vstopiti. S pravnomočno predhodno odredbo je zavarovana uveljavitev vtoževane terjatve, za katero se ne zatrjuje njeno prenehanje, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da ni podlage za razveljavitev sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo. Višje sodišče sicer razume potrebo tožene stranke, da bi lahko razpolagala s sredstvi, s katerimi zaradi sklepa o zavarovanju ne more. Vendar pa tega v obravnavani zadevi s takim ugovorom, kot ga je vložila, ne more doseči. 9. Izpodbijani sklep je tako pravilen. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezo s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper sklep z dne 11.11.2013

10. Tožena stranka ima sicer prav, ko trdi, da je tožeča stranka v svoji vlogi z dne 5.11.2013 navedla, da želi izdajo popravnega sklepa. Vendar pa iz te vloge jasno izhaja, da tožeča stranka meni, da sodišče prve stopnje s sklepom z dne 20.10.2013 ni odločilo o priglašenih stroških postopka in da bi moralo odločiti tudi o tem. Tak predlog pa ne glede na dejstvo, da je tožeča stranka predlagala, naj se izda popravni sklep, po svoji vsebini predstavlja predlog za izdajo dopolnilnega sklepa v smislu 325. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP in 15. členom ZIZ (primerjaj tudi 327. člen ZPP). Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je o tem odločilo z dopolnilnim sklepom.

11. Tožeči stranki kot stranki pravdnega postopka, v okviru katerega teče tudi postopek zavarovanja, ni mogoče odreči interesa za odgovor na ugovor, saj bi jo sicer lahko zadele posledice iz 1. in 3. odstavka 58. člena ZIZ, pri čemer višje sodišče opozarja, da tožeči stranki ni mogoče odreči statusa upnika v procesnem smislu, kar je bilo obrazloženo že zgoraj. S tem pa se izkaže, da so ji zato dejansko nastali stroški v smislu 5. odstavka 38. člena ZIZ, pa tudi v smislu 1. odstavka 154. člena ZPP in 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Izpodbijani sklep je tudi dovolj obrazložen, da se ga da preizkusiti. V nezapletenih primerih je namreč za obrazložitev sklepa o stroških povsem dovolj, da se sodišče zgolj sklicuje na zakonska določila, na katerih temelji sklep o stroških. Izpodbijani sklep pa tudi vsebuje obrazložitev višine odmerjenih stroškov.

12. Odločitev sodišča prve stopnje, da je izdalo dopolnilni sklep, s katerim je tožeči stranki priznalo stroške v zvezi z odgovorom na ugovor, je tako pravilna in dovolj obrazložena. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezo s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O stroških pritožbenega postopka

13. Tožena stranka, ki s pritožbama ni uspela, bo morala na podlagi 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka.