Jedro

Ko se predlaga vknjižba lastninske pravice na podlagi pogodbe o razdelitvi solastnine v korist oseb, ki so bile prej vpisane kot solastniki, takse ni, četudi je eden od solastnikov izplačal durgemu solastniku njegov solastniški delež v denarju, sam pa postal izključni lastnik do tedaj solastnih nepremičnin.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice Dn 123131/2019 z dne 9.7.2019 se razveljavita in se zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep Dn 12131/2019, s katerim je sodišče štelo obravnavani zemljiškoknjižni predlog za umaknjen, ker sodna taksa za predlog ni bila plačana.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagatelj po notarju. Navaja, da gre v obravnavani zadevi za vknjižbo lastninske pravice na podlagi Pogodbe o razdružitvi solastnine zakoncev, predlagan pa je vpis lastninske pravice v korist osebe, ki je bila prej vpisana kot solastnik nepremičnine. Kavza pravnega posla je delitev solastnine zakoncev tako, da en od zakoncev pridobi lastninsko pravico na celotni obravnavani nepremičnini. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) pa v nobenem primeru ne govori o razliki med odplačno razdelitvijo ali razdelitvijo brez plačila. V točki c.) opombe 9.10 ZST-1 je namreč navedeno, da je plačila takse oproščen vsak vpis lastninske pravice na podlagi razdelitve solastnine ali skupne lastnine v korist oseb, ki so bile prej vpisane kot solastnik ali skupni lastnik. Sodišče je očitno napačno uporabilo materialno pravo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik pravilno navaja, da je v tem zemljiškoknjižnem postopku podal predlog za vknjižbo lastninske pravice na podlagi Pogodbe o razdružitvi solastnine. S to pogodbo je predlagatelj res pridobil v last obravnavni nepremičnini in je dotedanji solastnici izplačal njen solastninski delež v denarju, vendar pa je bistveno, da sta s tem dogovorom ukinila njuno solastninsko skupnost na način, da je en solastnik pridobil idealne deleže drugega solastnika. Šlo je za eno od oblik razdelitve solastnine, ki je opredeljena v 70. členu Stvarnopravnega zakonika, vrednostno razmerje pa je bilo ustrezno kompenzirano z denarnimi sredstvi. Pritožnik torej utemeljeno opozarja, da na podlagi točke 5.c opombe k taksni tarifi 9.10 ZST-1 za predlagani vpis ni dolžan plačati sodne takse1. Stališče sodišča prve stopnje, da naj bi v tem primeru šlo neke vrste prikrito kupoprodajo in da zato ne velja omenjena določba glede neplačila sodne takse, je pravno zmotno. V obravnavanem primeru taksa obveznost ni nastala in bi zato moralo sodišče prve stopnje plačilni nalog z dne 28.6.2019 šteti za brezpredmeten, kot je na to opozorilo predlagatelja vplačilnem nalogu (zadnji odstavek). Pri tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede na listino, ki je podlaga predlaganemu vpisu, dodatna obrazložitev predlagatelja, zakaj šteje, da je njegov predlog oproščen plačila takse po točki c) opombe 9.10 ZST-1, ni bila nujna.

5.Zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice razveljavilo ter zadevo vrnilo v zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu (5. točka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi). Sodišče bo torej v nadaljevanju moralo odločiti o predlaganem vpisu.

1Primerjaj sklep I Cp 315/2019 z dne 1.7.2019.