Jedro

Pogodba o dosmrtnem preživljanju vsekakor vsebuje tudi tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Vnaprej namreč ni mogoče vedeti, koliko časa bo preživljanje trajalo. Tudi obseg dajatev in storitev se lahko bistveno spremeni glede na spremembe zdravstvenega stanja preživljanca. Na obseg in trajanje izpolnjevanja pogodbe lahko vplivajo še druge nepredvidljive okoliščine. Zato ima pogodba o dosmrtnem preživljanju tudi elemente aleatoričnosti. To je razlog, da teh pogodb ni mogoče brez pridržkov presojati po načelu enake vrednosti dajatev (15. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljnjem ZOR). Pomembno je tudi subjektivno vrednotenje dajatev in nasprotnih dajatev s strani pogodbenih strank.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 18.2.1994, ki sta jo sklenila F. E. in toženka, dejansko darilna pogodba, s katero je bil prikrajšan tožnikov nujni dedni delež, in nadaljnji zahtevek za vrnitev v zapuščinsko maso 1/4 vseh nepremičnin, ki jih je toženka dobila s to pogodbo.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo tožnikovi pritožbi le glede zneska pravdnih stroškov, v ostalem pa je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje. Obe sodbi ugotavljata, da je toženka s pogodbo o dosmrtnem preživljanju prevzela obveznost, da bo ostarelega in bolnega očeta preživljala in zanj skrbela. To obveznost je v celoti izpolnjevala, za očeta pa je skrbela že od leta 1987, ko je umrla njena mati. Pritožbeno stališče tožeče stranke, da obstoji očitno nesorazmerje med tem, kar je toženka prejela, in vrednostjo tega, kar je očetu nudila, je sodišče druge stopnje štelo za spremembo trditvene podlage tožbe, ki na pritožbeni stopnji ni dovoljena, razen tega pa ni podprta z dokazi.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sklicuje se na 15. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, ki določa načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev. Okoliščine, v katerih je bila sklenjena pogodba z dne 18.2.1994, toženke ne upravičujejo do vsega premoženja, ki ga je dobila s pogodbo. Zanika, da bi s pritožbenimi navedbami spremenila tožbo. Na okoliščine, ki kažejo na ničnost pogodbe, pa je le opozorila z namenom, da bi s tem morda preprečila novo pravdo. Opozarja na del obrazložitve sodbe druge stopnje, po kateri je toženka izpolnjevala pogodbene obveznosti že prej, kot je bila pogodba sklenjena. Meni, da gre za nejasnost. Zavzema se za to, da bi se v nadaljnjem postopku ugotovila vrednost izročenega premoženja in vrednost tega, kar je toženka dala očetu. Tožnikov zahtevek, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju dejansko darilna pogodba, vsebuje namreč tudi zahtevek, da je bil morda samo del izročenega premoženja toženki podarjen. Navaja, da je bistven dajatveni del zahtevka.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku).

Revizijsko sodišče je na podlagi 498. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo Zakon o pravdnem postopku iu leta 1977 (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 17/90) - v nadaljnjem ZPP.

Revizija ni utemeljena.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju vsekakor vsebuje tudi tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Vnaprej namreč ni mogoče vedeti, koliko časa bo preživljanje trajalo. Tudi obseg dajatev in storitev se lahko bistveno spremeni glede na spremembe zdravstvenega stanja preživljanca. Na obseg in trajanje izpolnjevanja pogodbe lahko vplivajo še druge nepredvidljive okoliščine. Zato ima pogodba o dosmrtnem preživljanju tudi elemente aleatoričnosti. To je razlog, da teh pogodb ni mogoče brez pridržkov presojati po načelu enake vrednosti dajatev (15. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljnjem ZOR). Pomembno je tudi subjektivno vrednotenje dajatev in nasprotnih dajatev s strani pogodbenih strank. Za nekoga, ki je v celoti odvisen od tuje pomoči, je ta lahko vredna enako ali več od premoženja, ki ga izroča, posebno če si želi pomoč in oskrbo zagotoviti od določene osebe in v okolju, v katerem želi živeti še naprej. V obravnavanem primeru to pomeni, da si je preživljanec, oče pravdnih strank, s sporno pogodbo zagotovil oskrbo od hčerke, ki je po navedbi v 2. točki pogodbe "že dotlej za njega vseskozi vzorno skrbela oziroma je organizirala njemu potrebno pomoč tako, da je bil leta nazaj preskrbljen v vseh pogledih in je to tudi še zdaj". Po ugotovitvah sodb prve in druge stopnje je toženka tudi po sklenitvi pogodbe izpolnjevala vse s pogodbo prevzete obveznosti, ki so bile velike glede na starost in slabo zdravje preživljanca. Obseg prevzetih obveznosti in njihovo natančno izpolnjevanje skupaj s tem, kar je toženka glede pomoči in oskrbe nudila očetu še pred pogodbo, je v ustreznem sorazmerju z izročenim premoženjem tudi v primeru, če gre za vrednost, kakršno navaja tožnik.

Glede na delno aleatorično naravo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni utemeljena računska primerjava vrednosti izročenega premoženja z vrednostjo opravljenih dajatev in storitev preživljalca. Načelo enake vrednosti dajatev bi bilo prekršeno, če bi bilo izgovorjeno preživljanje majhne vrednosti, ker morda potrebe preživljanca niso velike, in zato ne bi bilo v sorazmerju z vrednostjo izročenega premoženja; ali pa, če bi preživljanje trajalo tako kratek čas, da bi bil to lahko razlog za nesorazmerje vrednosti. V obravnavanem primeru ni tako. Obseg dogovorjenega preživljanja je velik. Toženka je prevzela skrb za hudo bolnega očeta, ki ga je bolezen priklenila na posteljo. Oskrbovanje v takih okoliščinah je težko breme, ki pa ga je toženka v celoti izpolnila. Tudi trajanje preživljanja, zlasti z upoštevanjem časa po materini smrti in pred sklenitvijo pogodbe, kar je v pogodbi izrečno upoštevano, potrjuje, da je bil namen pogodbe dosežen. To pa izključuje obračunsko primerjavo vrednosti dogovorjenega preživljanja in vrednosti izročenega premoženja.

Tožeča stranka v tem postopku uveljavlja ugotovitev, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju dejansko darilna pogodba in zato zahteva dopolnitev svojega nujnega deleža. Tožbo opira na trditev, da toženka ni izpolnjevala prevzetih obveznosti. V dokaznem postopku so bile te trditve ovržene. Zato je tožeča stranka pritožbo utemeljila z novimi trditvami o nesorazmerju med vrednostjo izročenega premoženja in vrednostjo prevzetih preživninskih obveznosti. S temi navedbami ni spremenila tožbe, ker tudi z njimi utemeljuje enak zahtevek. Vendar s tem širi trditveno podlago, ne predlaga pa dokazov za svoje nove navedbe, kot to zahteva 1. odstavek 352. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je ravnalo prav, ko teh novih navedb, ki niso podprte z dokazi, ni upoštevalo. Navedbe, s katerimi skuša tožeča stranka utemeljevati ničnost pogodbe, pa pomenijo spremembo tožbe (1. odstavek 191. člena ZPP), ki je mogoča samo do konca glavne obravnave (1. odstavek 190. člena ZPP). To je razlog, da tudi teh navedb v pritožbenem postopku ni bilo mogoče upoštevati.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393. člen ZPP).