Jedro

Iz normativne ureditve izhaja, da je za kršitev obveznosti iz sklepa o zasegu denarnega dobroimetja odgovorna pritožnica kot banka, pri kateri je imel dolžnik odprt denarni račun in mora za to nositi tudi posledice, določene v tretjem odstavku 393. člena ZFPPIPP. Materialnopravno nerelevantna je zato že v prvostopenjskem postopku zatrjevana in v pritožbenem postopku ponovljena trditev o dolžniku kot prejemniku neutemeljeno izplačanega zneska, zaradi česar ga je na upraviteljičin fiduciarni denarni račun dolžan plačati dolžnik, ne pa pritožnica.

Po ZFPPIPP pritožba zoper sklep o zasegu denarnega dobroimetja iz 394. člena nima suspenzivnega učinka, zato ni bila ovira za izvršitev sklepa še pred njegovo pravnomočnostjo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (1. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 12. 3. 2021 predlogu stečajne upraviteljice delno ugodilo tako, da je banki, ki ni ravnala po sklepu o zasegu denarnega dobroimetja št. St 0000/2018 – 8 z dne 26. 11. 2018, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 76/2019 z dne 19. 2. 2019 naložilo, da v dobro fiduciarnega denarnega računa stečajne upraviteljice A. A., nakaže 926,94 EUR, in sicer v roku 15 dni (1. točka izreka). V preostalem delu, ki se nanaša na plačilo 1.600,08 EUR je predlog stečajne upraviteljice zavrnilo (2. točka izreka).

2. Zoper 1. točko izreka sklepa se je pravočasno pritožila uvodoma navedena banka, uveljavljala je pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlog upravitelja zavrne, podrejeno pa razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo je upraviteljica predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Dolžnik pa je v „izjavi o pritožbi“ navedel, da je banki prevod sodnega sklepa posredoval 4. 12. 2018 po elektronski pošti in je bila banka z njim seznanjena, sklepa sodišča ni kršil, niti izkoristil banke, kot to navaja. 5. 12. 2018 mu je bilo s strani banke sporočeno, da lahko denar dvigne.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V delu izpodbijanega sklepa, relevantnem za odločanje o pritožbi, je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je sklep o zasegu denarnega dobroimetja z dne 26. 11. 2018 (p. d. 8) pritožnica prejela 29. 11. 2018, vendar ga po lastnih navedbah pritožnice do 5. 12. 2018, ko je dolžniku izplačala 1.500,00 EUR, ni uspela prevesti. Ker pritožnica ni skladno z nalogom sodišča v sklepu o zasegu denarnega dobroimetja od priliva v novembru 2018 v znesku 2.030,91 EUR v roku iz sklepa prenesla na fiduciarni denarni račun upraviteljice zneska 926,94 EUR, je kršila tretji odstavek 393. člena v zvezi z drugim odstavkom 394. člena ZFPPIPP.

7. Pritožnica prvostopenjskemu sodišču očita nepreizkusljivost izpodbijanega sklepa in s tem bistveno postopkovno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker se ni opredelilo do njenih navedb v odgovoru (p. d. 96) na predlog upraviteljice z dne 18. 2. 2021 (p. d. 88), da je dolžniku osebno dne 5. 12. 2018 izplačala znesek 1.500,00 EUR, ki za 926,94 EUR presega znesek omejitev iz 3. in 4. točke izreka sklepa sodišča z dne 26. 11. 2018. 8. Iz navedenega izhaja trditev, da je v dolžniku izplačanem znesku že zajet tudi znesek 926,94 EUR, ki presega znesek, do katerega je dolžnik upravičen po 3. in 4. točki izreka sklepa. Čim pa je tako, pritožnica priznava izplačilo zneska 926,94 EUR, ki bi ga morala nakazati na fiduciarni denarni račun upraviteljice.

9. Določilo o zasegu denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih je v 394. členu ZFPPIPP jasno. Izvajalec plačilnega prometa, ki vodi dolžnikov račun, je dolžan v treh delovnih dneh po prejemu sklepa denarno dobroimetje na računu, zmanjšano za zneske, kot jih opredeljuje sklep sodišča o zasegu denarnega dobroimetja na dolžnikovem računu, prenesti v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja. Ob smiselni uporabi tretjega do petega odstavka 393. člena ZFPPIPP na podlagi drugega odstavka 394. člena ZFPPIPP mora upravitelj nadzirati, ali izvajalec plačilnega prometa (v obravnavanem primeru pritožnica) ravna po sklepu o zasegu denarnega dobroimetja in o vsaki kršitvi obvestiti sodišče (peti odstavek 393. člena). Če izvajalec plačilnega prometa ne ravna po navedenem sklepu sodišča, mu sodišče naloži, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po tem sklepu (tretji odstavek 393. člena).

10. Iz doslej razložene normativne ureditve tako izhaja, da je za kršitev obveznosti iz sklepa o zasegu denarnega dobroimetja odgovorna pritožnica kot banka, pri kateri je imel dolžnik odprt denarni račun in mora za to nositi tudi posledice, določene v tretjem odstavku 393. člena ZFPPIPP, izhajajoče iz 1. točke izpodbijanega sklepa. Materialnopravno nerelevantna je zato že v prvostopenjskem postopku zatrjevana in v pritožbenem postopku ponovljena trditev o dolžniku kot prejemniku neutemeljeno izplačanega zneska, zaradi česar ga je na upraviteljičin fiduciarni denarni račun dolžan plačati dolžnik, ne pa pritožnica.

11. Tako se pokaže, da se prvostopenjskemu sodišču ni bilo potrebno opredeljevati do trditve pritožnice o izplačilu znesku 1.500,00 EUR, ki za 926,94 EUR presega znesek omejitev iz 3. in 4. točke izreka sklepa sodišča z dne 26. 11. 2018. Sodišče se je namreč dolžno opredeliti le do tistih dejstev in dokazov v postopku, ki so po njegovi pravni oceni relevantni (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 111/2007).

12. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da pritožnica dne 5. 12. 2018 še ni bila zavezana ravnati po sklepu sodišča o zasegu denarnega dobroimetja z dne 26. 11. 2018, ker tedaj še ni bil pravnomočen (to je postal šele 19. 2. 2019, ko je bilo odločeno o njeni pritožbi zoper ta sklep). V postopku zaradi insolventnosti po drugem odstavku 125. člena ZFPPIPP pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, če ni za posamezen sklep v zakonu drugače določeno. Po ZFPPIPP pritožba zoper sklep o zasegu denarnega dobroimetja iz 394. člena nima suspenzivnega učinka, zato ni bila ovira za izvršitev sklepa še pred njegovo pravnomočnostjo. Pritožnica se zato ne more razbremeniti tudi odgovornosti za pravilno izpolnitev sklepa o zasegu denarnega dobroimetja z navedbo, da ga do 5. 12. 2018 ni uspela prevesti, ker od odločitve banke, kdaj bo prevedla sklep, ne more biti odvisna pravilna in pravočasna izpolnitev sklepa o zasegu denarnega dobroimetja. Da je prevod navedenega sklepa zahtevala, pa tudi ni trdila.

13. Ker je prvostopenjsko sodišče na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, ni pa zagrešilo izrecno uveljavljane bistvene postopkovne kršitve, niti tistih, na katere mora pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo v izpodbijani 1. točki izreka sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).