2. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Igorja Vandota iz Ljubljane na seji dne 2. decembra 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 59. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 124/2000, 109/01, 108/02, 26/03 - ur.p.b., 135/03 in 20/04 - ur.p.b.) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik izpodbija 59. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1), ki ureja pravico do državne pokojnine. Ta pravica naj ne bi imela pravne podlage v drugem odstavku 50. člena Ustave. Z navedeno ustavno določbo naj bi bilo dano pooblastilo za urejanje štirih skupin obveznega zavarovanja, ustavno podlago za zakonsko urejanje socialne politike pa bi bilo treba izvesti iz drugih ustavnih določb. Pobudnik meni, da ustavna podlaga za urejanje obveznih zavarovanj ne dovoljuje poseganj v sredstva, ki se stekajo iz obveznih prispevkov, za namene, ki ne izhajajo iz zavarovalnega sistema, na primer za državne pokojnine. Ne glede na četrto alinejo prvega odstavka 232. člena ZPIZ-1, po kateri za uživalce državne pokojnine Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz državnega proračuna za pokrivanje obveznosti obveznega zavarovanja, ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov, naj bi uvrščanje socialnih pomoči v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja povzročalo bilančne anomalije na področju javnih financ. Sredstva, zbrana iz prispevkov obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, naj bi se zmanjševala v letih, v katerih Republika Slovenija ne zagotavlja sredstev iz državnega proračuna v celoti. Vsako leto naj bi se zmanjšala za izdatke postopka ugotavljanja, uvajanja in izvajanja te pravice.

B.

Človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo neposredno na podlagi Ustave, pri čemer je z zakonom mogoče predpisati način uresničevanja teh pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa Ustava ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine (prvi in drugi odstavek 15. člena Ustave). Pravica do socialne varnosti po prvem odstavku 50. člena Ustave je takšna pravica, ki mora biti zato, da jo je mogoče uresničevati, urejena z zakonom.

Pogoje, pod katerimi imajo državljani pravico do socialne varnosti, določa več zakonov. Obseg teh zakonov glede na vsebino oziroma področje urejanja določi zakonodajalec v polju svoje proste presoje. Ustavna določba, ki nalaga ureditev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter drugih socialnih zavarovanj (drugi odstavek 50. člena Ustave), zakonodajalca ne omejuje na sprejem določenega števila zakonov niti ga ne omejuje v vsebinskem pogledu, tako da ne bi smel v posameznem od teh zakonov zajeti tudi vprašanj, ki niso značilna za področje, ki se v njem ureja. Pri odločitvi, katera vprašanja naj bodo zajeta v posamezen zakon, gre za vprašanje zakonodajne tehnike, saj za urejenost področja ni pomembno, da se to ureja v posebnem zakonu. Vprašanje, ali bi morala biti državna pokojnina urejena v drugem zakonu, zato samo po sebi ne more biti predmet ustavne presoje.

Pobudnik meni, da se sredstva, ki se stekajo iz prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zmanjšujejo zato, ker Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odloča tudi o pravici do državne pokojnine. ZPIZ-1 v drugem odstavku 232. člena napoveduje ureditev poračunavanja finančnih obveznosti med Republiko Slovenijo in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v posebnem zakonu. Zakon o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 81/2000 - v nadaljevanju ZPFOPIZ) ureja ta vprašanja zlasti v 6. in 9. členu. Med pravicami, za katere se izdatki njihovega izplačevanja povrnejo v celoti, je državna pokojnina navedena.

Obveznost države pa je tudi sorazmerni del stroškov izvajanja zavarovanja, ki nastane v zvezi z odmerjanjem in izplačevanjem pokojnin in drugih pravic, od katerih se obračuna obveznost države, sorazmerni del prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki se plačujejo od pokojnin in drugih pravic, od katerih se obračuna obveznost države, ter sorazmerni del stroškov plačilnega prometa in poštnih stroškov, vezanih na izplačevanje pokojnin in drugih pravic, od katerih se obračuna obveznost države. ZPFOPIZ določa način izračuna sorazmernega deleža, roke poravnavanja navedenih obveznosti države in ureja druga vprašanja, pomembna za izvajanje tega zakona. Zato je očitno neutemeljena navedba pobudnika, da je zaradi zadolžitev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v zvezi z državno pokojnino poseženo v sredstva, zbrana s prispevki iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo, ne da bi presojalo, ali pobudnik izkazuje pravni interes po 24. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS).

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj