Jedro

Ker tožena stranka v pritožbenem postopku zatrjevane kršitve njene pravice do izjavljanja po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni dovolj pojasnila in opredelila, se na to kršitev tudi ne more sklicevati v revizijskem postopku. Revizijski očitek namreč v takšnem primeru pomeni nedovoljeno preskakovanje pravnih sredstev.

S tem, ko se izpolnijo pogoji po 631. členu OZ, pridobi podizvajalec ex lege neposredni zahtevek do naročnika, s čimer na drugi strani nastane nova (solidarna) obveznost naročnika za plačilo (iste) terjatve, za katero odgovarja že glavni izvajalec. Ker pravne posledice začetka stečajnega postopka zadanejo samo terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, neposredni zahtevek podizvajalca, ki ga je pridobil zoper naročnika, v takšnem primeru zato ne preneha.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 5.331,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, dalje.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožeča stranka je kot podizvajalka družbe A. (glavna izvajalka) od tožene stranke kot naročnice po določbi 631. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) zahtevala (preostalo) plačilo za opravljena dela izgradnje hidrantnega omrežja v predoru B. 2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo. Ugotovilo je, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih 631. člen OZ določa za uspešnost neposrednega zahtevka podizvajalca do naročnika.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava ter kršitev določb pravdnega postopa (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbi tožene stranke ugodi in tožbeni zahtevek zavrne. Podredno predlaga, da Vrhovno sodišče razveljavi sodbi sodišča druge in prve stopnje ali samo sodišča druge stopnje ter zadevo vrne v novo sojenje istemu ali drugemu senatu sodišča prve ali druge stopnje.

5. Tožeča stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

6. Revizija ni utemeljena.

**Ugotovljeno dejansko stanje**

7. Tožeča stranka je na temelju sklenjene pogodbe št. 93/17-2013 z dne 22. 2. 2013 z družbo A. opravila hidrantna dela v predoru B. Izdala je tri začasne situacije (številka 2, 3, in 4), ki jih je družba A. potrdila, dela je ta družba tudi prevzela.

8. Družba A. je toženi stranki na temelju sklenjene pogodbe št. ... z dne 22. 10. 2009 izstavila 37., 38 in 39. začasno situacijo, v katere je vključila (tudi) dela opravljena po začasnih situacijah tožeče stranke. Obračunske liste s popisanimi deli glavne izvajalke je nadzorni inženir tožene stranke potrdil, tožena stranka računov družbe A. v pogodbeno dogovorjenem roku 15 dni ni grajala.

9. Tožeča stranka je toženo z dopisoma z dne 15. 7. 2013 in 18. 9. 2013 pozvala k plačilu. Tožena stranka je na zadnji dopis odgovorila, da je zahtevek tožeče stranke vezan na uvedbo stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem in da bo obravnavan, o sprejeti odločitvi pa bo tožeča stranka obveščena. Do vložitve tožbe tožeča stranka obvestila tožene stranke o razrešitvi nastale situacije ni prejela.

**Razlogi revizije**

10. Revidentka vztraja, da terjatev glavnega izvajalca (AA.) do nje (kot naročnika) še ni zapadla. Sklicuje se na svoje navedbe v odgovoru na tožbo, da je pogodbo, sklenjeno z družbo AA. odpovedala ter zato zadržala nadaljnja izplačila izvajalcu do ugotovitve stroškov izvedbe dokončanja del in odprave napak, odškodnine za zakasnitve pri dokončanju del ter vseh drugih stroškov. Ker je tožeča stranka tožbo vložila po začetku stečajnega postopka nad družbo AA., neposrednega zahtevka zoper naročnika po določbi 631. člena OZ ne more več uveljavljati. Terjatev izvajalca je postala del njegove stečajne mase, zato razpolaganje z njo ni mogoče. **O utemeljenosti revizije**

11. Sodišče prve stopnje je po izvedeni dokazni oceni zaključilo, da je terjatev družbe A. (glavni izvajalec) do tožene stranke zapadla. Svoj zaključek je utemeljilo na dejstvu, da tožena stranka prejetih računov glavnega izvajalca v pogodbeno dogovorjenem roku ni grajala, zato so ti v roku 60 dni po prejemu zapadli v plačilo.1 V pritožbi se tožena stranka s takšnim zaključkom ni strinjala in je navajala, da "so za zadržanje plačila obstajali tehtni in zakoniti razlogi, na katere se tožena stranka v izogib ponavljanju v celoti sklicuje, naslovno sodišče pa se do njih v izpodbijani sodbi sploh ni opredelilo".2

12. Pravilen je zaključek sodišča druge stopnje, da takšne pavšalne pritožbene navedbe ne omogočajo njihovega preizkusa. Tožena stranka ni pojasnila, do katerih njenih konkretnih navedb se sodišče prve stopnje pri presoji zapadlosti terjatve glavnega izvajalca ni opredelilo, zgolj posplošeno sklicevanje na navedbe, dane pred sodiščem prve stopnje, pa ne zadošča. To še zlasti velja za pritožbene razloge, na katere pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, kamor sodi tudi očitana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

13. Ker tožena stranka v pritožbenem postopku zatrjevane kršitve njene pravice do izjavljanja po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni dovolj pojasnila in opredelila, se na to kršitev tudi ne more sklicevati v revizijskem postopku. Revizijski očitek namreč v takšnem primeru pomeni nedovoljeno preskakovanje pravnih sredstev.3 Z revizijo se izpodbija drugostopenjska sodba (prvi odstavek 367. člena ZPP), zato v njej ni mogoče uveljavljati okoliščin izven meja pritožbenega preizkusa.

14. Neutemeljena pa je revizija tudi v delu, v katerem izpostavlja dejstvo začetega stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem A. Kot je Vrhovno sodišče RS že pojasnilo,4 bi bila razlaga, kot jo ponuja revident in po kateri bi podizvajalec v primeru stečaja nad glavnim izvajalcem izgubil svoj neposredni zahtevek do naročnika, v nasprotju z namenom ureditve po 631. členu OZ. Njen namen je namreč ravno zavarovanje podizvajalca za primer, ko ne prejme plačila od svojega naročnika (glavnega izvajalca).5 S tem, ko se izpolnijo pogoji po 631. členu OZ, pridobi podizvajalec ex lege neposredni zahtevek do naročnika, s čimer na drugi strani nastane nova (solidarna) obveznost naročnika za plačilo (iste) terjatve, za katero odgovarja že glavni izvajalec. Ker pravne posledice začetka stečajnega postopka zadanejo samo terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, neposredni zahtevek podizvajalca, ki ga je pridobil zoper naročnika, v takšnem primeru zato ne preneha. Prav tako uveljavitev terjatve podizvajalca do naročnika ne predstavlja nedovoljenega razpolaganja s stečajno maso glavnega izvajalca. Podizvajalec je namreč ob izpolnjenih pogojih po 631. členu OZ in z vložitvijo zahtevka zoper naročnika aktiviral zavarovanje svoje terjatve do glavnega izvajalca (svojega naročnika), ki ga je v ta namen ustanovil zakon, zato takšno ravnanje ne more predstavljati nedopustnega razpolaganja s stečajno maso, kot to zmotno izpostavlja revident. 15. Ker razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani, je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

**Odločitev o stroških revizijskega postopka**

16. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, nosi sama svoje stroške in mora tožeči stranki povrniti njene stroške odgovora na revizijo. Skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) znašajo ti skupaj 5.331,40 EUR in zajemajo 4.350,00 EUR priglašenih stroškov sestave odgovora na revizijo (tarif. št. 3300), 20,00 EUR stroškov za poštne in telekomunikacijske storitve (tarif. št. 6002), vse povečano za 22 % DDV.

1 Točka 5 obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje. 2 Drugi odstavek na 4. strani pritožbe. 3 Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 34/2010 z dne 7. 4. 2011 (točka 9 obrazložitve), II Ips 214/2015 z dne 22.12.2016 (točka 9 obrazložitve), II Ips 5/2016 z dne 31. 5. 2016 (točka 7 obrazložitve). 4 Primerjaj odločbo III Ips 1/2017 z dne 19. 9. 2017 (točka 9-11 obrazložitve). 5 S. Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, ČZ Uradni list SR Slovenije, III. knjiga, 1985, str. 1788.