Jedro

Ker odlok o prostorskih ureditvenih pogojih določa, da je v morfološki enoti v kateri se nahaja zemljišče, na katerem se bo izvedla gradnja bencinskega servisa, za katerega je izdano delno enotno dovoljenje, predvidena gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez, je dovoljenje za gradnjo bencinskega servisa, izdano v skladu s 33.a členom Zakona o graditvi objektov in v skladu s PUP, zakonito.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 22.3.2002. Z navedeno odločbo je tožena stranka investitorju ..., izdala delno enotno dovoljenje za gradnjo bencinskega servisa ob C. cesti, na zemljišču parc. št. 294 in 298/1 k.o. Š., pod tam navedenimi pogoji.

Tožena stranka je navedla, da je investitor k vlogi za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo priložil lokacijsko dokumentacijo, spremembo lokacijske dokumentacije, projektno dokumentacijo, poročilo o vplivih na okolje in soglasja pristojnih organov ter dokazilo o pravici graditi na predvidenem zemljišču. Obravnavani poseg je v skladu z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto S. - V. Opravljena je bila javna obravnava.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita. Zavrača tožbene ugovore o nepravilni uporabi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto S. - V., ugovore v zvezi z urbanistično informacijo in lokacijsko informacijo.

Prvotožnik v pritožbi ponavlja ugovor o neverodostojnosti lokacijske in urbanistične informacije. Ponavlja tudi ugovor o nepravilni uporabi 11. člena Odloka PUP. Zatrjuje, da v postopku za izdajo dovoljenja ni imel možnosti sodelovanja. Bil je zaveden. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Odgovor na pritožbo je vložila tožena stranka. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Investitor posega (stranka z interesom) na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V tem upravnem sporu izpodbijano enotno dovoljenje za gradnjo, ki ga je tožena stranka izdala na podlagi 33.a člena Zakona o graditvi objektov in na podlagi 2. odstavka 52. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno in zakonito. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je tožena stranka utemeljila svojo odločitev in z razlogi s katerimi je sodišče utemeljilo svojo presojo o zakonitosti odločbe tožene stranke in zavrnilo tožbene ugovore.

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto S. - V. v 11. členu v poglavju o Območjih javnega zelenja določa, kateri posegi so v morfoloških enotah z oznakami 9 dovoljeni. Med njimi je našteta tudi gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez. Med tovrstne gradnje pa se uvršča tudi bencinski servis, kot to pravilno glede spornega posega ugotavljata tožena stranka in sodišče prve stopnje.

Tudi drug v pritožbi ponovljeni ugovor v spisih nima podlage. Pri urbanistični informaciji z dne 14.1.1999 in lokacijski informaciji z dne 2.8.1999 gre za uradni dokument Mestne občine L. in so trditve tožeče stranke o tem, da gre le za osebno stališče predstojnika, tudi po presoji pritožbenega sodišča neutemeljene.

Tudi ni podlage za ugovor, da pritožnik v postopku ni imel nobene možnosti sodelovanja in da je bil zaveden. Iz podatkov spisa izhaja, da je bilo objavljeno javno naznanilo in opravljena javna obravnava. Sicer pa že sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da tožnik ne navaja nič takega, kar bi kazalo na to, da bi bila zaradi dejavnosti v objektu ali zaradi objekta samega posebej prizadeta kakšna njegova pravica ali pravna korist. Po drugi strani pa je bilo investitorju izdano okoljevarstveno soglasje Agencije Republike Slovenije za okolje.

Glede na navedeno je bilo po presoji pritožbenega sodišča na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno, do bistvenih kršitev postopka v upravnem sporu, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni prišlo. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.